nike air force uk puma uk abercrombie and fitch uk gucci belt uk nike shox uk jimmy choo uk nike blazers uk giuseppe zanotti uk adidas tubular uk louboutin uk nike air max trainers reebok trainers nike shoes uk air jordan uk christian louboutin uk nike sb shoes jewellery uk mont blanc pens uk burberry trainers adidas zx flux uk asics trainers nike roshe uk new balance trainers
Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Fakulteta za matematiko in fiziko v okviru prireditve “Evropska noč raziskovalcev 2017” vabi dne 29.9.2017 od 18h do 24h na “Noč na astronomskem observatoriju”. Vstop na dogodek je prost za vse obiskovalce.

18:00 Ogledi observatorija, teleskopov in astronomske raziskovalne opreme
Ogledali si bomo naš največji teleskop Vega, kontrolno sobo za upravljanje tega robotiziranega teleskopa. Ogledali si bomo tudi šolski internetni teleskop v manjši kupoli observatorija.

18:30 Delavnica “Sestavljanje in postavitev Newtonovega teleskopa”
Sestavili bomo klasičen amaterski Newtonov teleskop. Tako, kot da smo ga pravkar prinesli iz trgovine. Za opazovanje je potrebno teleskop na ekvatorialnem stojalu uravnotežiti po vseh treh oseh. Potem pa ga je potrebno še pravilno usmeriti, tako da polarna os teleskopa kaže v smer severnega nebesnega pola.

19:00 Poljudno predavanje iz fizike: “Raziskovalec bom”

19:20 Opazovanje preleta Mednarodne vesoljske postaje
Mednarodna vesoljska postaja leti na višini okoli 400 km in obkroži zemljo v dobrih 92 minutah. Naklon tira ima 51° zato pogosto preleti tudi naše ozemlje, vendar vsak prehod ni viden, ker se zgodi podnevi ali ponoči, ko postaja ni osvetljena. Vidni so prehodi kmalu po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Takrat je postaja osvetljena in leti nad področjem, ki je že v temi.

20:00 Delavnica “Opazovanje planeta Saturn in Lune s teleskopom”
Planet Saturn je bil v opoziciji sredi junija, v septembru pa se nahaja nizko nad jugo-zahodnim horizontom, takoj po sončnem zahodu . Luna, ki je stara 9,5 dni, torej dva dni po prvem krajcu je v idealni legi za opazovanje. Opazovali bomo kraterje Plato, Copernicus in Tycho, ter Morje deževji in gore Mt. Pico in Mt. Blanc.

21:00 Poljudno predavanje iz astronomije: “Raziskovalec bom”

22:00 Delavnica: “Opazovanje zvezd, dvojnih zvezd in zvezdnih kopic s teleskopom”
Opazovali bomo zvezdo Vega, ki je natančno bele barve, potem pa bomo pogledali zanimivo dvozvezdeje Albireo, to je zvezda beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno rdeča zvezda A in modro zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter razsuto zvezdno kopico M45.

23:00 Okrogla miza: “Vprašaj astronoma”

Večeri na observatoriju

Večeri na observatoriju

Astronomsko geofizikalni observatorij (zemljevid) v letu 2017 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Brezplačne vstopnice bodo na voljo na torek pred predavanjem ob 19. uri na tej spletni strani. Število prostih mest je 30. Program bo sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije.


Peto in zadnje predavanje “Planetarni sistemi okrog drugih zvezd” bo imel Klemen Čotar v četrtek, 8. junija, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju sledi opazovanje s teleskopom. Obvezna rezervacija brezplačne vstopnice. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 8. junija ob 21h:

Predavanje Planetarni sistemi okrog drugih zvezd

Klemen Čotar

V preteklih letih smo lahko spremljali množico vesoljskih misij, ki s svojimi kompliciranimi manevri postopoma odkrivajo zakonitosti objektov v našem Osončju. Kljub temu, da še vedno dokaj slabo poznamo določene objekte v naši bližnji okolici, znanstveniki že dalj časa gledajo onkraj našega Osončja in iščejo planetarne sisteme okrog drugih zvezd. Vendar zakaj? Eden boljših odgovorov za to je razjasnitev že dolgo nerazrešenih vprašanj o obstoju Zemlji podobnih planetov. V predavanju si bomo ogledali zgodovino odkrivanja planetov okrog drugih zvezd, metode ki jih znanstveniki uporabijo za takšna odkritja in zanimiva odkritja zadnjih nekaj let.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na poletnem nebu. Prvi pogled bomo namenili Jupitru in njegovim lunam. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Pretekli dogodki

Četrto predavanje “Kako odraščajo zvezde” bo imela dr. Maruša Žerjal v četrtek, 11. maja, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju bo sledila delavnica opazovanja s teleskopom. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 11. maja ob 21h:

Predavanje Kako odraščajo zvezde

dr. Maruša Žerjal

Zvezde nastanejo v kopicah, ki pa kmalu razpadejo. Iskanje mladih zvezd izven teh zvezdnih porodnišnic zato ni tako enostavno. Kljub temu pa imajo zvezde v prvih razvojnih fazah značilnosti, po katerih jih ločimo od starejših zvezd. Na predavanju si bomo ogledali, kako poiščemo take zvezde v Sončevi okolici in ocenimo njihovo starost. Veliko motivacijo za raziskovanje odraščajočih zvezd predstavljajo mladi planeti, ki nastanejo skupaj z njimi.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili ozvezdju Leva. Najsvetlejša zvezda je modro beli Regul, ki je zvezda glavne veje in tudi dvojna zvezda. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Program 13. aprila ob 20h:

Vesoljska potovanja

prof. Tomaž Zwitter

Kako težko je priti do Mednarodne vesoljske postaje, do Lune ali do Marsa, morda do planetov okoli drugih zvezd? Kakšne so omejitve vesoljskih potovanj, radijske komunikacije, ali raziskovanja razmer na oddaljenih telesih z (okolice) Zemlje? Kaj zakoni fizike povedo o smelih izjavah o skorajšnjih tehnoloških prebojih, ki jih pogosto slišimo v medijih? Odgovori bodo ilustracija dejstva, da se pogosto splača misliti z lastno glavo.
Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili rdeči orjakinji Alphard v ozvezdju Kače, potem bomo poiskali, za primerjavo, še modro zvezdo Regul v Levu. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop.


Program 9. marca ob 19h:

Eksotične galaksije

Gregor Traven

Galaksije obstajajo v raznolikih oblikah in velikostih, prav tako pa se razlikujejo glede na sestavo in dogajanje v njihovih jedrih ali okolici. Med milijardami oziroma po zadnjih ocenah trilijoni galaksij v našem vidnem vesolju lahko najdemo tudi takšne bolj posebne, izstopajoče, nekatere tudi zelo redke. Včasih je takšna “eksotika” le posledica naše smeri pogleda ali pa tehnoloških omejitev inštrumentov za opazovanje bližnjega in daljnega vesolja, spet drugič pa nas lahko omejuje preprosta fizika, ki nam ne dovoli potešiti brezmejne radovednosti. Kaj od tega je zares v igri si bomo skupaj ogledali na posameznih primerkih od nekaterih najbolj znanih galaksij pa vse do odkritij zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo v delavnici za vajo sestavili newtonov teleskop na ekvatorialu.


Program 9.februar ob 19h:

Galaktično druženje

dr. Dunja Fabjan

Galaksije se rade družijo v večje skupine galaksij, kjer se v teku razvoja vesolja doga marsikaj zanimivega! Zakaj pride do takega združevanja? Kaj se ob tem dogaja z zvezdami in plinom, ki sestavljata galaksije? Katere učinke imajo na okolico aktivna galaktična jedra in supernove? O vsem tem (pa še kaj več) boste izvedeli na prvem predavanju cikla Večeri na astronomskem observatoriju! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo izvedli samo ogled teleskopa Vega in objekte zimskega neba pa si bomo ogledali na arhivskih posnetkih.

 

The nature of the First Stars: the point of view of the neutron capture elements

The nature of the First Stars: the point of view of the neutron capture elements

dr. Gabriele Cescutti

INAF – National Institute for Astrophysics
Astronomical Observatory of Trieste

v sredo, 31. maja 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

In the last years our group has found that many chemical anomalies observed in very metal-poor halo stars in the light elements suggest the first stellar generations to have been fast rotators (spinstars). Recently, theoretical computations have found that spinstars can also play a role in the chemical enrichment of neutron capture elements providing a early contribution of s-process. By means of a stochastic chemical evolution model, it is possible to identify the spinstars s-process contribution as the missing component responsible for the spread in the ratio between light (Sr) to heavy (Ba) neutron capture elements. A specific distribution is predicted for the isotopic ratio of Ba in halo stars and this imprint could be the smoking gun of the role played by spinstars in the spread of [Sr/Ba] ratio.  In this context, regarding the still unknown origin of the complementary r-process component, I present new constraints on the rate and time scales of r-process events, based on the recent discovery of the r-process rich stars in the ultra faint galaxy Reticulum 2.

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Vabljeni v ponedeljek, 29. maja 2017, ob 16:15 v predavalnico F1, FMF UL, Jadranska 19, Ljubljana, kjer bo na Ponedeljkovem fizikalnem kolokviju dr. Maruša Žerjal imela predavanje z naslovom “Detection of young stars in large spectroscopic surveys“.  Pred predavanjem so vsi udeleženci vabljeni na čaj!

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

dr. Maruša Žerjal
Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana

Stellar magnetic activity is a suitable age estimator for young solar-like stars. It manifests itself in a wide range of excess emission intensities in the strongest spectral lines. Today, in the era of large spectroscopic surveys, it is possible to identify a substantial number of young stars in the Solar neighborhood using efficient unsupervised classification algorithms. I will present a very large catalog of young stars in the RAVE survey and discuss the Galah and FunnelWeb surveys that hold a huge potential not only for the reconstruction of a recent nearby star formation events but also for the studies of young exoplanets and their environments around the nearest stars.

Hydrodynamical simulations: AGN feedback and its influence on the ICM of Galaxy Clusters

Hydrodynamical simulations: AGN feedback and its influence on the ICM of Galaxy Clusters

dr. Elena Rasia

INAF – National Institute for Astrophysics
Astronomical Observatory of Trieste

v sredo, 24. maja 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Powerful phenomena determine the energy of Galaxy Clusters from sub-pc scales to Mpc distances. Via high-resolution, cosmological and hydrodynamical simulations we study how the main properties of the ICM (entropy, temperature, pressure, and metallicity) are influenced by the presence of the central AGN. We compare the results from runs with AGN feedback with those with “exclusively” stellar feedback to enhance the importance of the powerful AGN source. We found that the AGN are key to create the observed metal profile and to produce clusters which are cool cores. Observationally, cool-core clusters have precise physical characteristics: they are found in regular clusters with a symmetric and peaked surface brightness distribution and have a peaked metal profile. Our numerical models are able to reproduce most of the observed properties, thus can be used to derive some predictions on the evolution of these systems.

Supernovae seen through gravitational telescopes

Supernovae seen through gravitational telescopes

Tanja Petrushevska

Department of Physics, Faculty of Science, Stockholm
The Oskar Klein Centre for Cosmo Particle Physics, Sweden

v sredo, 26. aprila 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Galaxies, and clusters of galaxies, can act as gravitational lenses and magnify the light of objects behind them. The effect enables observations of very distant supernovae, that otherwise would be too faint to be detected by existing telescopes, and allows studies of the frequency and properties of these rare phenomena when the universe was young. Under the right circumstances, multiple images of the lensed supernovae can be observed, and due to the variable nature of the objects, the difference between the arrival times of the images can be measured. Since the images have taken different paths through space before reaching us, the time-differences are sensitive to the expansion rate of the universe. One class of supernovae, Type Ia, are of particular interest to detect. Their well known brightness can be used to determine the magnification, which can be used to understand the lensing systems. I will also report our discovery of the first resolved multiply-imaged gravitationally lensed supernova Type Ia.

Na zgornji sliki je shema učinka, ki ga ima gravitacijsko lečenje zaradi bližnje galaksije na svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije. Bližnja galaksija deluje kot leča, ki popači sliko oddaljenih objektov ter jih naredi svetlejše, v primeru na sliki je prisoten prstan svetlobe, ki mu pravimo Einsteinov prstan. Analiza popačitve je pokazala, da nekatere izmed oddaljenih galaksij, v katerih nastajajo nove zvezde, svetijo kot 40 tisoč milijard Sonc ter da je povečava zaradi lečenja kar 22-kratna.

 

Eksoplanetna odkritja pokvarjenega Keplerja, misija K2

Eksoplanetna odkritja pokvarjenega Keplerja, misija K2

Teo Močnik

Astrophysics Group, Keele University, Staffordshire, UK

v sredo, 19. aprila 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Vesoljski teleskop Kepler je zaslužen za največ potrjenih odkritij eksoplanetov doslej. To je bilo možno zaradi večletnega praktično neprekinjenega in zelo natančnega merjenja svetlosti več kot 100.000 zvezd v ozvezdju Laboda. Odkar se je maja 2013 pokvarilo še drugo od skupno štirih Keplerjevih reakcijskih koles, stabilna usmeritev v ozvezdje Laboda več ni bila mogoča, kar je pomenilo konec opazovalne misije Kepler. Po enem letu iskanja rešitev in testiranj je NASA leta 2014 potrdila načrt nadaljne uporabe teleskopa Kepler, poimenovan misija K2. Od takrat teleskop opazuje polja vzdolž ekliptike, kar omogoča zadostno natančnost usmeritve kjub zgolj dvema delujočima reakcijskima kolesoma.

Najprej bom predstavil postopek obdelave K2 opazovanj s katerim odpravimo napake v svetlobnih krivuljah kot posledice nepopolne stabilnosti usmeritve teleskopa. Nato se bomo sprehodili skozi galerijo zanimivih planetnih sistemov, ki so bili opazovani v okviru misije K2 v 1-min kadenčnem načinu. V sistemih WASP-85, Qatar-2 in WASP-107 smo zaznali okultacije zvezdnih peg, ki razkrijejo natančno rotacijsko periodo matične zvezde in dragocen podatek (ne)poravnanosti osi vrtenja zvezde z orbitalno osjo planeta. Vročemu Jupitru Qatar-2b je uspelo popačiti obliko zvezde gostiteljice v elipsoid, kar je edinstvena meritev v okviru misije K2. WASP-118b pa je prvi odkriti eksoplanet, ki kroži okoli pulzirajoče zvezde tipe Gamma Doradus. Omenil bom še WASP-75 z navideznim mimoletom svetlega asteroida in WASP-55.

Virtualni observatorij – predavanje in delavnica

Virtualni observatorij – predavanje in delavnica

V sredo, 22. in petek, 24. februarja smo organizirali delavnico “Virtual observatory”. V astronomiji se namreč srečujemo s porastom števila podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo zemeljskih in vesoljskih teleskopov. Pomembno je torej poznati sredstva, s katerimi lahko te podatke raziščemo, povežemo, obdelamo in prikažemo. Ravno to je smisel Virtualnega observatorija, mednarodne mreže, pri kateri sodelujejo astronomska podatkovna središča, ki razvijajo skupno programsko opremo in platformo. Delavnico sta vodila  dr. Massimo Ramella in Giulia Iafrate iz Astronomskega observatorija v Trstu, ki sta člana mednarodne mreže IVOA (International Virtual Observatory Alliance), kjer delujeta v skupini za izobraževanje. Predavanju je sledila polna predavalnica študentov, delavnice pa se je udeležilo 25 slušateljev, ki so se seznanili z uporabo programov Aladin in TOPCAT ter delali na treh praktičnih primerih: določanje pripadnost zvezd razsuti kopici Plejade, ocenjevanje mase jate galaksij Berenikini kodri ter odkrivanje rjavih pritlikavk v podatkovnih bazah SDSS in 2MASS. Več podobnih vaj najdete lahko na spletnih straneh Euro-VO (Scientific Tutorials) in EuroVO for education.

Vizija Vesolje 4.0

Vizija Vesolje 4.0

V četrtek, 16. februarja, je imel na Fakulteti za matematiko in fiziko predavanje prof. dr. Jan Woerner, generalni direktor Evropske vesoljske agencije.

Videoposnetek predavanja si lahko ogledate na Videolectures.net!

Predavanja se je udeležilo približno 300 poslušalcev. Prof. Woerner je govoril o delovanju, načrtih in izzivih ESA. Podobno, kot govorimo o četrti industrijski revoluciji, je tu govora o Vesolju 4.0, kjer Vesolje 1 enačimo z začetnimi koraki raziskovanja vesolja, Vesolje 2 je predstavljal program Apollo in pristanek na Luni, Vesolje 3 je mednarodno sodelovanje v okviru Mednarodne vesoljske postaje in drugih projektov raziskovanja Osončja in vesolja, Vesolje 4 pa pomeni bližnjo prihodnost, ko bomo v skupnem naporu državnih in privatnih akterjev naredili naslednje korake v okviru robotskega in astronavtskega raziskovanja.

Obisk je organiziralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S prof. Woernerjem sta prišla še gospoda Eric Morel, ki na ESA vodi direktorat za industrijo, nabave in pravne zadeve, in gospod Frederic Nordlund, ki vodi oddelek za zunanje zadeve. V imenu Univerze je zbrane pozdravil prorektor prof. dr. Martin Čopič, v imenu fakultete pa dekan prof. dr. Petar Pavešić.

V tem prispevku si lahko ogledate še slike z današnjega dogodka.

Pozdravni nagovor prorektorja prof. dr. Martina Čopiča pred zbranim občinstvom. Foto: K. Čotar
Prof. dr. Woerner tik pred začetkom predavanja. Foto: K. Čotar
Prof. dr. Woerner, predavanje Space 4.0. Foto: K. Čotar
Prof. dr. Woerner, predavanje Space 4.0. Foto: K. Čotar
Predavanje Space 4.0, ki ga je prof. dr. Woerner, generalni direktor Evropske vesoljske agencije, imel na Fakulteti za matematiko in fiziko, je privabilo približno 300 ljudi. Foto: K. Čotar
Peterlinov paviljon na Fakulteti za matematiko in fiziko je bil poln radovednih poslušalcev. Foto: K. Čotar
Prof. dr. Woerner odgovarja na vprašanja ob zaključku predavanja. Foto: K. Čotar
Dan odprtih vrat

Dan odprtih vrat

Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec (AGO, Pot na Golovec 25, Ljubljana – zemljevid) bo  v letu 2017 organiziral štiri Dneve odprtih vrat  ob naslednjih dnevih:

20.03.2017  ponedeljek
21.06.2017 
sreda
22.09.2017 
petek
21.12.2017 
torek

Program je razdeljen na dopoldanski in večerni del. Za vse večerne oglede je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Zaradi omejenih kapacitet observatorija je število vstopnic omejeno. Brez vstopnice vstop v observatorij ne bo mogoč. Za dopoldanski ogled vstopnice niso potrebne, le za šolske skupine prosimo, da predhodno rezervirate termin na gornji e-naslov.

Vstopnice bodo dostopne na spodnji spletni strani nekaj dni pred dogodkom. Za pomoč pri izpolnjevanju spletnega formularja se lahko obrnete na observatorij@fmf.uni-lj.si.

Naroči vstopnico za večerni ogled

Predavali vam bodo profesorji astronomije, znanstveniki in strokovni sodelavci. Ogledi bodo potekali v skupinah po 20 obiskovalcev. Skupine od postaje do postaje vodijo študenti in študentke višjih letnikov astronomije. Če bo jasno vreme bo v večernem terminu možno opazovati nebesne objekte z več manjšimi šolskimi teleskopi. Vizualno opazovanje z našim največjim teleskopom Vega pa ni možno, ker je teleskop projektiran in narejen samo za astrofizikalne meritve.

V kratkem bo objavljen program za naslednji dan in večer odprtih vrat.

Dan odprtih vrat 22. september 2017

Program dopoldne za šolske skupine

Ogledi skupin so ob 10:30,11:00,11:30,12:00,12:30, skupine so do 32 učencev, dijakov. Za rezervacijo termina pišite na observatorij@fmf.uni-lj.si. Program ogleda je:

  • Ogled teleskopa Vega
  • Kratko predavanje v predavalnici observatorija
  • Delavnica, opazovanje Sonca s teleskopom

Celoten program traja 45min.

Večerni program za otroke, skupina A in B ob 20:00 in 20:30

Skupina je prilagojena otrokom med 5 in 10 let, program ogleda je:

  • Ogled teleskopa Vega
  • Opazovanje zvezd s teleskopom

Celoten program traja 30 min.

Večerni program osnovni, skupina C in D 20:00 in 21:00

Skupina je namenjena splošni publiki, osnovnošolcem, dijakom in seveda vsem tistim, ki jih astronomija zanima, nimajo pa astronomskega predznanja. Program je:

  • “Kako daleč so zvezde” predavanje v predavalnici observatorija
  • “Ogled teleskopa Vega v kupoli observatorija
  • “Ogled neba z manjšimi teleskopi na vrtu observatorija

Celoten program traja 1 uro.

Za vse večerne oglede je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Zaradi omejenih kapacitet observatorija je število vstopnic omejeno. Brez vstopnice vstop v observatorij ni mogoč.
Vstopnice bodo dostopne na tej spletni povezavi dne 20.9.2017 točno od 11h dalje dokler ne poidejo. Za pomoč pri izpolnjevanju spletnega formularja se lahko obrnete na observatorij@fmf.uni-lj.si.

Naroči vstopnico za večerni ogled

Predavali vam bodo profesorji astronomije, znanstveniki in strokovni sodelavci. Ogledi bodo potekali v skupinah po 30 obiskovalcev, ki so označene od “A” do “D”, naročene pa so na 30 min. Skupine od postaje do postaje vodijo študenti in študentke višjih letnikov astronomije.

Če bo jasno vreme bo v večernem terminu možno opazovati nebesne objekte z več manjšimi šolskimi teleskopi. V dopoldanskem terminu pa Sonce. Pripravili bomo teleskopa C11 32-cm in SkyWatcher 25-cm ter več manjših kot npr. binokular 40×80. Vizualno opazovanje z našim največjim teleskopom Vega pa ni možno, ker je teleskop projektiran in narejen samo za astrofizikalne meritve.

Dostop do observatorija je sicer mogoč z avtomobilom po cesti Pot na Golovec; spodaj je prometni znak dovoljeno za lokalni promet . Vendar zaradi omejenega števila parkirnih mest in precej ozke gozdne ceste svetujemo, da parkirate ob vznožju in pridete peš. Možna brezplačna parkirna mesta v okolici so na Streliški ulici, na Prulah, Grubarjevem nabrežju in Strelišču na Rudniku. Hoje do observatorija je 15-30 minut, pot je v celoti osvetljena. Lahko tudi pridete z mestnim avtobusom št. 11, izstopite na Roški cesti (-postaja Streliška) ali št. 3 (-postaja Strelišče) in nadaljujete po peš poti čez most nad Grubarjevim kanalom.

Dan odprtih vrat 21. junij 2017

Program dopoldne za šolske skupine

Ogledi skupin so ob 10:30,11:00,11:30,12:00,12:30, skupine so do 32 učencev, dijakov. Za rezervacijo termina pišite na observatorij@fmf.uni-lj.si. Program ogleda je:

  • Ogled teleskopa Vega
  • Kratko predavanje v predavalnici observatorija
  • Delavnica, opazovanje Sonca s teleskopom

Celoten program traja 45min.
Večerni program za otroke, skupina A in B ob 22:00 in 22:20

Skupina je prilagojena otrokom med 5 in 10 let, program ogleda je:

  • Ogled teleskopa Vega
  • Opazovanje zvezd s teleskopom

Celoten program traja 30 min.
Večerni program osnovni, skupina C in D 22:00 in 22:30

Skupina je namenjena splošni publiki, osnovnošolcem, dijakom in seveda vsem tistim, ki jih astronomija zanima, nimajo pa astronomskega predznanja. Program je:

  • “Kako daleč so zvezde” predavanje v predavalnici observatorija
  • “Ogled teleskopa Vega v kupoli observatorija
  • “Ogled neba z manjšimi teleskopi na vrtu observatorija

Celoten program traja 1 uro.
Večerni program poznavalci, skupina E ob 23:00

Skupina je namenjena zahtevnejšim obiskovalcem, ki se z astronomijo že ukvarjajo, imajo svoje teleskope ali so študenti oz. diplomanti naravoslovnih ved. Program je:

  • “Zvezde in galaksije” predavanje v predavalnici observatorija
  • “Teleskop Vega in astrofotografija” demonstracija v kupoli observatorija
  • “Ogled neba z manjšimi teleskopi na vrtu observatorija

Celoten program traja 1 uro in 15 min.

Za vse večerne oglede je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Zaradi omejenih kapacitet observatorija je število vstopnic omejeno. Brez vstopnice vstop v observatorij ni mogoč.
Vstopnice bodo dostopne na tej spletni povezavi dne 19.6.2017 točno od 11h dalje dokler ne poidejo. Za pomoč pri izpolnjevanju spletnega formularja se lahko obrnete na observatorij@fmf.uni-lj.si.

Naroči vstopnico za večerni ogled

Predavali vam bodo profesorji astronomije, znanstveniki in strokovni sodelavci. Ogledi bodo potekali v skupinah po 30 obiskovalcev, ki so označene od “A” do “E”, naročene pa so na 30 min. Skupine od postaje do postaje vodijo študenti in študentke višjih letnikov astronomije.

Če bo jasno vreme bo v večernem terminu možno opazovati nebesne objekte z več manjšimi šolskimi teleskopi. V dopoldanskem terminu pa Sonce. Pripravili bomo teleskopa C11 32-cm in SkyWatcher 25-cm ter več manjših kot npr. binokular 40×80. Vizualno opazovanje z našim največjim teleskopom Vega pa ni možno, ker je teleskop projektiran in narejen samo za astrofizikalne meritve.

Dostop do observatorija je sicer mogoč z avtomobilom po cesti Pot na Golovec; spodaj je prometni znak dovoljeno za lokalni promet . Vendar zaradi omejenega števila parkirnih mest in precej ozke gozdne ceste svetujemo, da parkirate ob vznožju in pridete peš. Možna brezplačna parkirna mesta v okolici so na Streliški ulici, na Prulah, Grubarjevem nabrežju in Strelišču na Rudniku. Hoje do observatorija je 15-30 minut, pot je v celoti osvetljena. Lahko tudi pridete z mestnim avtobusom št. 11, izstopite na Roški cesti (-postaja Streliška) ali št. 3 (-postaja Strelišče) in nadaljujete po peš poti čez most nad Grubarjevim kanalom.

Dan odprtih vrat 20. marec 2017

Program dopoldne za šolske skupine od 11h do 13h vodene skupine na 30 min:

  • Ogled teleskopa Vega
  • Kratko predavanje v predavalnici observatorija
  • Delavnica, opazovanje Sonca s teleskopom (samo v primeru lepega vremena)

Celoten program traja 45min.

Večerni program za otroke, skupina A in B  ob 19:40 in 20:00

  • Opazovanje zvezd s teleskopom

Celoten program traja 20 min in se izvaja se samo v primeru lepega vremena.

Večerni program osnovni, skupina C in D ob 20:00 in 20:30

  • “Pomladno nočno nebo” predavanje v predavalnici observatorija
  • “Ogled teleskopa Vega v kupoli observatorija
  • “Ogled neba z manjšimi teleskopi na vrtu observatorija (samo v primeru lepega vremena)

Celoten program traja 1 uro.

Večerni program poznavalci, skupina E ob 21:00

  • “Zvezde in galaksije” predavanje v predavalnici observatorija
  • “Teleskop Vega in astrofotografija” demonstracija v kupoli observatorija
  • “Ogled neba z manjšimi teleskopi na vrtu observatorija (samo v primeru lepega vremena)

Celoten program traja 1 uro in 20 min.

Za vse večerne oglede je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Zaradi omejenih kapacitet observatorija je število vstopnic omejeno. Brez vstopnice vstop v observatorij ni mogoč.

Vstopnice bodo dostopne na tej spletni strani dne 17.3.2017 od 11h dalje dokler ne poidejo. Za pomoč pri izpolnjevanju spletnega formularja se lahko obrnete na observatorij@fmf.uni-lj.si.

Naroči vstopnico za večerni ogled

Za dopoldanski ogled vstopnice niso potrebne, le za šolske skupine prosimo, da predhodno rezervirate termin na gornji e-naslov. Trenutno je že nekaj terminov rezerviranih, zato pohitite.

Predavali vam bodo profesorji astronomije, znanstveniki in strokovni sodelavci. Ogledi bodo potekali v skupinah po 20 obiskovalcev, ki so označene od “A” do “H”, naročene pa so na 30 min. Skupine od postaje do postaje vodijo študenti in študentke višjih letnikov astronomije.

Če bo jasno vreme bo v večernem terminu možno opazovati nebesne objekte z več manjšimi šolskimi teleskopi. Pripravili bomo teleskopa C11 32-cm in SkyWatcher 25-cm ter več manjših kot npr. binokular 40×80. Vizualno opazovanje z našim največjim teleskopom Vega pa ni možno, ker je teleskop projektiran in narejen samo za astrofizikalne meritve.

Dostop do observatorija je sicer mogoč z avtomobilom po cesti Pot na Golovec; spodaj je prometni znak dovoljeno za lokalni promet . Vendar zaradi omejenega števila parkirnih mest in precej ozke in slabe gozdne ceste svetujemo, da parkirate ob vznožju in pridete peš. Možna brezplačna parkirna mesta v okolici so na Streliški ulici, na Prulah, Grubarjevem nabrežju in Strelišču na Rudniku. Hoje do observatorija je 15-30 minut, pot je v celoti osvetljena. Lahko tudi pridete z mestnim avtobusom št. 11, izstopite na Roški cesti (-postaja Streliška) ali št. 3 (-postaja Strelišče) in nadaljujete po peš poti čez most nad Grubarjevim kanalom.

Zadnjič osveženo 28.8.2017