nike air force uk puma uk abercrombie and fitch uk gucci belt uk nike shox uk jimmy choo uk nike blazers uk giuseppe zanotti uk adidas tubular uk louboutin uk nike air max trainers reebok trainers nike shoes uk air jordan uk christian louboutin uk nike sb shoes jewellery uk mont blanc pens uk burberry trainers adidas zx flux uk asics trainers nike roshe uk new balance trainers
Večeri na observatoriju – Kako daleč vidimo

Večeri na observatoriju – Kako daleč vidimo

Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec prireja vsak drugi četrtek v mesecu dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program sestavlja mesečno tematsko predavanje in delavnica opazovanja s teleskopom. Brezplačne vstopnice bodo na voljo v torek pred predavanjem (10. oktobra) od 19. ure dalje na spletni strani http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Main.Veceri. Število prostih mest je 30.

BREZPLAČNE VSTOPNICE

Program 12. oktobra ob 19h:

Predavanje – Kako daleč vidimo
dr. Janez Kos

Kemični elementi iz katerih smo sestavljeni ljudje in vsa naša okolica so po Velikem poku začeli nastajati po celotnem vesolju. Vodikova in helijeva jedra so se pojavila kot prva, ko se je zgodnje vesolje dovolj ohladilo. Iz njiju pa so počasi nastali še težji elementi. V predavanju si bomo ogledali od kod so prišli različni elementi periodnega sistema in kakšni so morali biti njihovi pogoji za nastanek. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom
Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Prvi pogled bomo namenili zvezdi Vega, bele barve in bomo primerjali z zanimivo zvezdo Albireo, to je dvozvezdje beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno-rdeča zvezda A in modro-zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter nekaj galaktičnih, razsutih zvezdnih kopic, kot M11.

Večeri na observatoriju – Od vodika do človeka

Večeri na observatoriju – Od vodika do človeka

Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec prireja vsak drugi četrtek v mesecu dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program sestavlja mesečno tematsko predavanje in delavnica opazovanja s teleskopom. Brezplačne vstopnice bodo na voljo v torek pred predavanjem (7. novembra ob 19. uri) dalje na spletni strani http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Main.Veceri. Število prostih mest je 32.

BREZPLAČNE VSTOPNICE

Program večera v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri:

Predavanje – Od vodika do človeka
Klemen Čotar
Že s prostimi očmi lahko občudujemo nekaj najbližjih milijonov svetlobnih let vesolja. Amaterski teleskop nam obzorje razširi tisočkrat. Vendar izziv videti čim dlje ni le tekma kdo ima večji teleskop, ampak so ključne izredno inovativne opazovalne metode, gravitacijsko lečenje, mikrovalovi, nevtrini in gravitacijski valovi.

Opazovalna delavnica s teleskopom
Bojan Dintinjana in Herman Mikuž
V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Polna Luna je bila v soboto in se zdaj že umika na jutranje nebo. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Visoko na nebu kraljuje velika spiralna galasija Andromeda, še zadnjič si bomo pogledali barvno dvojnico Albireo v ozvezdju Laboda, ki že počasi zahaja v večernem mraku. Na vzhodu pa se že dviga čudovita zvezdna kopica Plejade.

Poročilo z noči raziskovalcev

Poročilo z noči raziskovalcev

Z ogledi observatorija in teleskopa Vega smo začeli točno ob 18h in nato po skupinah nadaljevali še dolgo v noč. Na vrtu observatorija smo postavili 6 teleskopov različnih tipov in na različnih montažh. Ves čas opazovanja je bila okoli teleskopov skupina približno 50 ljudi. Vreme je bilo sprva popolnoma jasno, kasneje pa se je začelo oblačiti. Kljub temu si je večina obiskovalcev ogledala planet Saturn in Luno v teleskopih, nekateri tudi večkrat. Ogledali smo si tudi nekatere objekte temnega neba (zvezde, kopice, meglice). Tekom opazovanj smo izvedli dve poljudni fizikalni predavaji med katerima je bila predavalnica nabito polna.

Opazovanju se je pridružilo vsaj 200 zainteresiranih opazovalcev (Foto: Danijela Birko).
Med drugim smo Luno opazovali tudi skozi daljnogled (Foto: Danijela Birko).
Obiskovalcem smo pokazali kako se sestavi teleskop z ekvatorialno montažo (Foto: Dnijela Birko).
Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Fakulteta za matematiko in fiziko v okviru prireditve “Evropska noč raziskovalcev 2017” vabi dne 29.9.2017 od 18h do 24h na “Noč na astronomskem observatoriju”. Vstop na dogodek je prost za vse obiskovalce.

18:00 Ogledi observatorija, teleskopov in astronomske raziskovalne opreme
Ogledali si bomo naš največji teleskop Vega, kontrolno sobo za upravljanje tega robotiziranega teleskopa. Ogledali si bomo tudi šolski internetni teleskop v manjši kupoli observatorija.

18:30 Delavnica “Sestavljanje in postavitev Newtonovega teleskopa”
Sestavili bomo klasičen amaterski Newtonov teleskop. Tako, kot da smo ga pravkar prinesli iz trgovine. Za opazovanje je potrebno teleskop na ekvatorialnem stojalu uravnotežiti po vseh treh oseh. Potem pa ga je potrebno še pravilno usmeriti, tako da polarna os teleskopa kaže v smer severnega nebesnega pola.

19:00 Poljudno predavanje iz fizike: “Raziskovalec bom”

19:20 Opazovanje preleta Mednarodne vesoljske postaje
Mednarodna vesoljska postaja leti na višini okoli 400 km in obkroži zemljo v dobrih 92 minutah. Naklon tira ima 51° zato pogosto preleti tudi naše ozemlje, vendar vsak prehod ni viden, ker se zgodi podnevi ali ponoči, ko postaja ni osvetljena. Vidni so prehodi kmalu po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Takrat je postaja osvetljena in leti nad področjem, ki je že v temi.

20:00 Delavnica “Opazovanje planeta Saturn in Lune s teleskopom”
Planet Saturn je bil v opoziciji sredi junija, v septembru pa se nahaja nizko nad jugo-zahodnim horizontom, takoj po sončnem zahodu . Luna, ki je stara 9,5 dni, torej dva dni po prvem krajcu je v idealni legi za opazovanje. Opazovali bomo kraterje Plato, Copernicus in Tycho, ter Morje deževji in gore Mt. Pico in Mt. Blanc.

21:00 Poljudno predavanje iz astronomije: “Raziskovalec bom”

22:00 Delavnica: “Opazovanje zvezd, dvojnih zvezd in zvezdnih kopic s teleskopom”
Opazovali bomo zvezdo Vega, ki je natančno bele barve, potem pa bomo pogledali zanimivo dvozvezdeje Albireo, to je zvezda beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno rdeča zvezda A in modro zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter razsuto zvezdno kopico M45.

23:00 Okrogla miza: “Vprašaj astronoma”

Večeri na observatoriju

Večeri na observatoriju

Astronomsko geofizikalni observatorij (zemljevid) v letu 2017 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Brezplačne vstopnice bodo na voljo na torek pred predavanjem ob 19. uri na tej spletni strani. Število prostih mest je 30. Program bo sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije.


Peto in zadnje predavanje “Planetarni sistemi okrog drugih zvezd” bo imel Klemen Čotar v četrtek, 8. junija, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju sledi opazovanje s teleskopom. Obvezna rezervacija brezplačne vstopnice. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 8. junija ob 21h:

Predavanje Planetarni sistemi okrog drugih zvezd

Klemen Čotar

V preteklih letih smo lahko spremljali množico vesoljskih misij, ki s svojimi kompliciranimi manevri postopoma odkrivajo zakonitosti objektov v našem Osončju. Kljub temu, da še vedno dokaj slabo poznamo določene objekte v naši bližnji okolici, znanstveniki že dalj časa gledajo onkraj našega Osončja in iščejo planetarne sisteme okrog drugih zvezd. Vendar zakaj? Eden boljših odgovorov za to je razjasnitev že dolgo nerazrešenih vprašanj o obstoju Zemlji podobnih planetov. V predavanju si bomo ogledali zgodovino odkrivanja planetov okrog drugih zvezd, metode ki jih znanstveniki uporabijo za takšna odkritja in zanimiva odkritja zadnjih nekaj let.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na poletnem nebu. Prvi pogled bomo namenili Jupitru in njegovim lunam. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Pretekli dogodki

Četrto predavanje “Kako odraščajo zvezde” bo imela dr. Maruša Žerjal v četrtek, 11. maja, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju bo sledila delavnica opazovanja s teleskopom. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 11. maja ob 21h:

Predavanje Kako odraščajo zvezde

dr. Maruša Žerjal

Zvezde nastanejo v kopicah, ki pa kmalu razpadejo. Iskanje mladih zvezd izven teh zvezdnih porodnišnic zato ni tako enostavno. Kljub temu pa imajo zvezde v prvih razvojnih fazah značilnosti, po katerih jih ločimo od starejših zvezd. Na predavanju si bomo ogledali, kako poiščemo take zvezde v Sončevi okolici in ocenimo njihovo starost. Veliko motivacijo za raziskovanje odraščajočih zvezd predstavljajo mladi planeti, ki nastanejo skupaj z njimi.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili ozvezdju Leva. Najsvetlejša zvezda je modro beli Regul, ki je zvezda glavne veje in tudi dvojna zvezda. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Program 13. aprila ob 20h:

Vesoljska potovanja

prof. Tomaž Zwitter

Kako težko je priti do Mednarodne vesoljske postaje, do Lune ali do Marsa, morda do planetov okoli drugih zvezd? Kakšne so omejitve vesoljskih potovanj, radijske komunikacije, ali raziskovanja razmer na oddaljenih telesih z (okolice) Zemlje? Kaj zakoni fizike povedo o smelih izjavah o skorajšnjih tehnoloških prebojih, ki jih pogosto slišimo v medijih? Odgovori bodo ilustracija dejstva, da se pogosto splača misliti z lastno glavo.
Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili rdeči orjakinji Alphard v ozvezdju Kače, potem bomo poiskali, za primerjavo, še modro zvezdo Regul v Levu. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop.


Program 9. marca ob 19h:

Eksotične galaksije

Gregor Traven

Galaksije obstajajo v raznolikih oblikah in velikostih, prav tako pa se razlikujejo glede na sestavo in dogajanje v njihovih jedrih ali okolici. Med milijardami oziroma po zadnjih ocenah trilijoni galaksij v našem vidnem vesolju lahko najdemo tudi takšne bolj posebne, izstopajoče, nekatere tudi zelo redke. Včasih je takšna “eksotika” le posledica naše smeri pogleda ali pa tehnoloških omejitev inštrumentov za opazovanje bližnjega in daljnega vesolja, spet drugič pa nas lahko omejuje preprosta fizika, ki nam ne dovoli potešiti brezmejne radovednosti. Kaj od tega je zares v igri si bomo skupaj ogledali na posameznih primerkih od nekaterih najbolj znanih galaksij pa vse do odkritij zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo v delavnici za vajo sestavili newtonov teleskop na ekvatorialu.


Program 9.februar ob 19h:

Galaktično druženje

dr. Dunja Fabjan

Galaksije se rade družijo v večje skupine galaksij, kjer se v teku razvoja vesolja doga marsikaj zanimivega! Zakaj pride do takega združevanja? Kaj se ob tem dogaja z zvezdami in plinom, ki sestavljata galaksije? Katere učinke imajo na okolico aktivna galaktična jedra in supernove? O vsem tem (pa še kaj več) boste izvedeli na prvem predavanju cikla Večeri na astronomskem observatoriju! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo izvedli samo ogled teleskopa Vega in objekte zimskega neba pa si bomo ogledali na arhivskih posnetkih.

 

The nature of the First Stars: the point of view of the neutron capture elements

The nature of the First Stars: the point of view of the neutron capture elements

dr. Gabriele Cescutti

INAF – National Institute for Astrophysics
Astronomical Observatory of Trieste

v sredo, 31. maja 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

In the last years our group has found that many chemical anomalies observed in very metal-poor halo stars in the light elements suggest the first stellar generations to have been fast rotators (spinstars). Recently, theoretical computations have found that spinstars can also play a role in the chemical enrichment of neutron capture elements providing a early contribution of s-process. By means of a stochastic chemical evolution model, it is possible to identify the spinstars s-process contribution as the missing component responsible for the spread in the ratio between light (Sr) to heavy (Ba) neutron capture elements. A specific distribution is predicted for the isotopic ratio of Ba in halo stars and this imprint could be the smoking gun of the role played by spinstars in the spread of [Sr/Ba] ratio.  In this context, regarding the still unknown origin of the complementary r-process component, I present new constraints on the rate and time scales of r-process events, based on the recent discovery of the r-process rich stars in the ultra faint galaxy Reticulum 2.

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Vabljeni v ponedeljek, 29. maja 2017, ob 16:15 v predavalnico F1, FMF UL, Jadranska 19, Ljubljana, kjer bo na Ponedeljkovem fizikalnem kolokviju dr. Maruša Žerjal imela predavanje z naslovom “Detection of young stars in large spectroscopic surveys“.  Pred predavanjem so vsi udeleženci vabljeni na čaj!

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

dr. Maruša Žerjal
Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana

Stellar magnetic activity is a suitable age estimator for young solar-like stars. It manifests itself in a wide range of excess emission intensities in the strongest spectral lines. Today, in the era of large spectroscopic surveys, it is possible to identify a substantial number of young stars in the Solar neighborhood using efficient unsupervised classification algorithms. I will present a very large catalog of young stars in the RAVE survey and discuss the Galah and FunnelWeb surveys that hold a huge potential not only for the reconstruction of a recent nearby star formation events but also for the studies of young exoplanets and their environments around the nearest stars.

Hydrodynamical simulations: AGN feedback and its influence on the ICM of Galaxy Clusters

Hydrodynamical simulations: AGN feedback and its influence on the ICM of Galaxy Clusters

dr. Elena Rasia

INAF – National Institute for Astrophysics
Astronomical Observatory of Trieste

v sredo, 24. maja 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Powerful phenomena determine the energy of Galaxy Clusters from sub-pc scales to Mpc distances. Via high-resolution, cosmological and hydrodynamical simulations we study how the main properties of the ICM (entropy, temperature, pressure, and metallicity) are influenced by the presence of the central AGN. We compare the results from runs with AGN feedback with those with “exclusively” stellar feedback to enhance the importance of the powerful AGN source. We found that the AGN are key to create the observed metal profile and to produce clusters which are cool cores. Observationally, cool-core clusters have precise physical characteristics: they are found in regular clusters with a symmetric and peaked surface brightness distribution and have a peaked metal profile. Our numerical models are able to reproduce most of the observed properties, thus can be used to derive some predictions on the evolution of these systems.

Supernovae seen through gravitational telescopes

Supernovae seen through gravitational telescopes

Tanja Petrushevska

Department of Physics, Faculty of Science, Stockholm
The Oskar Klein Centre for Cosmo Particle Physics, Sweden

v sredo, 26. aprila 2017, ob 12. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Galaxies, and clusters of galaxies, can act as gravitational lenses and magnify the light of objects behind them. The effect enables observations of very distant supernovae, that otherwise would be too faint to be detected by existing telescopes, and allows studies of the frequency and properties of these rare phenomena when the universe was young. Under the right circumstances, multiple images of the lensed supernovae can be observed, and due to the variable nature of the objects, the difference between the arrival times of the images can be measured. Since the images have taken different paths through space before reaching us, the time-differences are sensitive to the expansion rate of the universe. One class of supernovae, Type Ia, are of particular interest to detect. Their well known brightness can be used to determine the magnification, which can be used to understand the lensing systems. I will also report our discovery of the first resolved multiply-imaged gravitationally lensed supernova Type Ia.

Na zgornji sliki je shema učinka, ki ga ima gravitacijsko lečenje zaradi bližnje galaksije na svetlobo, ki prihaja iz oddaljene galaksije. Bližnja galaksija deluje kot leča, ki popači sliko oddaljenih objektov ter jih naredi svetlejše, v primeru na sliki je prisoten prstan svetlobe, ki mu pravimo Einsteinov prstan. Analiza popačitve je pokazala, da nekatere izmed oddaljenih galaksij, v katerih nastajajo nove zvezde, svetijo kot 40 tisoč milijard Sonc ter da je povečava zaradi lečenja kar 22-kratna.