nike air force uk puma uk abercrombie and fitch uk gucci belt uk nike shox uk jimmy choo uk nike blazers uk giuseppe zanotti uk adidas tubular uk louboutin uk nike air max trainers reebok trainers nike shoes uk air jordan uk christian louboutin uk nike sb shoes jewellery uk mont blanc pens uk burberry trainers adidas zx flux uk asics trainers nike roshe uk new balance trainers
Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino

Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino

Radijska oddaja Hevreka – najnovejše iz sveta znanosti na Radiu Trst A (v ponedeljek, 9. oktobra ob 18.00, s ponovitvijo v torek, 10. oktobra ob 10.10) je bila posvečena letošnjim Nobelovim nagradam za fiziko, kemijo in medicino. Gostje urednice Marije Brecelj so bili članica Astronomske skupine na Fakulteti za matematiko in fiziko astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, direktor Kemijskega inštituta iz Ljubljane prof. dr. Gregor Anderluh in predstojnica Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Damjana Rozman.

Oddaja Hevreka je dosegljiva tudi v podkastu.

Poletna šola FMF – astrofizika in astronomska opazovanja

Poletna šola FMF – astrofizika in astronomska opazovanja

Od ponedeljka, 21. avgusta, do petka, 25. avgusta, so Fakulteto za matematiko in fiziko obiskali srednješolci, ki so se udeležili prve Poletne matematično-fizikalne šole. Aktivnosti so potekale v obliki predavanj in delavnic, poudarek pa je bil tudi na aktivni udeležbi dijakov. Dijaki so spoznavali področja fizike, ki so manj zastopana v šolah (kvantna mehanika, fizika osnovnih delcev, meteorologija, astrofizika), ter zanimive matematične vsebine.

Člani astronomske skupine smo dijakom namenili del četrtkovega dopoldneva in popoldan, kjer so se dijaki seznanili z zvezdami in njihovimi barvami ter izvedli računalniško delavnico. Najbolj pa so jih navdušila astronomska opazovanja! Po kosilu so bili na parkirišču postavljeni teleskopi za opazovanje Sonca v Hα filtru, zvečer pa so dijaki obiskali astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec. Po predstavitvi 70-cm teleskopa Vega so si najprej s pomočjo programa Stellarium ogledali objekte, ki so jih nato opazovali s tremi manjšimi teleskopi. Dijaki so z navdušenjem opazovali astronomske objekte, od Saturna, Vege in Albirea do Messierjevih objektov M13, M57, M27, M17 in M15.

Upamo, da bo udeležencem izkušnja ostala v lepem spominu in da bodo še kdaj obiskali tako observatorij ter se udeležili tudi naslednjih poletnih šol!

Opazovanje Sonca na parkirišču pred fakulteto

Picture 1 of 20

Foto: H. Mikuž

Čestitke k novemu astrofizikalnemu doktoratu

Čestitke k novemu astrofizikalnemu doktoratu

Gregor Traven, mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v Skupini za astronomijo je v četrtek, 27. julija 2017, uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Study of peculiar stars and detached binary sistems (Študija posebnih tipov zvezd in sistemov ločenih dvojnih zvezd), v kateri je predstavil svoje delo na podatkih opazovalnih projektov Gaia-ESO, Galah ter observatorija v Asiagu.

Strokovni pregled doktorskega dela so opravili zunanji član prof. dr. Ulisse Munari (Univerza v Padovi, Italija), prof. dr. Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici),  prof. dr. Peter Križan in mentor prof. dr. Tomaž Zwitter. Komisijo za zagovor doktorata so sestavljali prof. dr. Boštjan Golob, prof. dr. Ulisse Munari (Univerza v Padovi, Italija), prof. dr. Peter Križan in mentor prof. dr. Tomaž Zwitter.

Čestitamo doktorju Gregorju in mu želimo še naprej veliko uspehov!


Lastnosti vročega plina v jatah galaksij

Lastnosti vročega plina v jatah galaksij

V februarski številki revije Monthly notices of the Royal Astronomical Society je bil objavljen članek z naslovom “Pressure of the hot gas in simulations of galaxy clusters”, katerega vodilni avtorici sta dr. Susana Planelles z Univerze v Valenciji in dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku je skupina astrofizikov podrobno analizirala lastnosti vročega plina, ki zapolnjuje območje jat galaksij. Posebej je bil članek namenjen študiji profila tlaka plina v jatah, prisotnosti zgoščin v plinu in skalirnim zvezam med maso jate in termično energijo plina, ki jo merimo s pomočjo Sunjajev-Zeldovičevega učinka.

Raziskava je temeljila na numeričnih simulacijah jat galaksij v kozmološkem kontekstu. S takimi simulacijami lahko dovolj natančno spremljamo razvoj jate galaksij v vseh njenih komponentah (zvezde, plin, temna snov) in sočasno simuliramo jate različnih velikostih. V raziskavi so uporabili večje število jat (okrog 100) za statistično analizo in 29 jat za podroben pregled radialnih lastnosti plina. Vse jate so simulirali z dodajanjem pomembnih astrofizikalnih procesov, od nastajanja zvezd do galaktičnih vetrov in učinka, ki ga povzročajo supermasivne črne luknje v središčih galaksij.

Izkazalo se je, da se profil tlaka plina ne spreminja z rdečim premikom. Skalirne zveze med maso jate in termično energijo plina se sicer skladajo z opazovanji, vendar je prisotno odstopanje v primeru, ko je jata “dinamično aktivna” ali “relaksirana”. Zanimiv pa je tudi rezultat, da je povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder sposoben znižati prisotnost zgoščin v plinu, kar se izredno dobro sklada z najnovejšimi opazovanji plina v rentgenski svetlobi.

Članek je dostopen na spletni strani revije MNRAS in prosto dostopen na arhivih ArXiv.org.

Slika: Na zgornji sliki je prikaz jatnega plina, kjer barve prikazujejo intenziteto Sunjajev-Zeldovičevega učinka, črne konture pa različne nivoje rentgenskega sevanja, ki je najmočnejše v središču jate same. Zgoraj in spodaj sta prikazani dve jati, katerih plin ima regularno oziroma moteno obliko. V spodnjem primeru lahko opazimo prisotnost dveh središčnih območij močnejšega rentgenskega sevanja, ki nakazujejo dinamično preteklost jate v kateri je verjetno prišlo do združitve dveh manjših jat. Oznake NR, CSF in AGN se nanašajo na različne fizikalne procese, ki so bili upoštevani v simulaciji (od neradiativnih procesov, ohladitve plina in nastanka zvezd, ter z dodatkom povratnega učinka aktivnih galaktičnih jeder). Od leve proti desni je opazna je razlika v prisotnosti zgoščin, ki se zmanjšujejo, ter v strmini rentgenskih profilov.

O kemijskih elementih v jatnem plinu s pomočjo simulacij

O kemijskih elementih v jatnem plinu s pomočjo simulacij

V februarski številki revije Monthly notices of the Royal Astronomical Society je bil objavljen članek skupine astrofizikov, med katerimi je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku so člani skupine podrobno analizirali plin prisoten v velikih skupinah galaksij in se osredotočili na njegovo obogatitev s kemijskimi elementi, ki jih ob koncu svojega življenja zvezde odvržejo v svojo okolico. Porazdelitev elementov v jatnem plinu, ki ga običajno opazujemo v rentgenski svetlobi, posreduje veliko uporabnih in pomembnih informacij o nastanku in evoluciji gravitacijsko vezanih galaksij, ki sestavljajo takoimenovane jate galaksij. Istočasno je porazdelitev elementov, posebno železa in kisika, pomemben pokazatelj nastajanja zvezd v preteklosti in različnih procesov, ki učinkujejo na plin v jatah. Med slednjimi velja omeniti eksplozije supernov in povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder.

V svoji raziskavi je skupina astrofizikov uporabila numerične simulacije, s katerimi lahko natančno sledimo razvoju vesolja, še posebej velikih struktur kot so jate galaksij. S pomočjo simulacij so pokazali, da so kemijski elementi zelo homogeno porazdeljeni v jatnem plinu tudi na velikih razdaljah od središča jate, kar je posledica velike aktivnosti galaktičnih jeder na rdečih premikih okrog 2 in 3. Galaksije s središčno supermasivno črno luknjo, ki jim pravimo tudi aktivna galaktična jedra, so sposobna premakniti obogateni plin v bližini galaksij v oddaljena območja, kar povzroči homogeno porazdelitev obogatenega plina v sami jati.

Članek, katere prva avtorica je Veronica Biffi s Tržaške univerze, ki je bila tudi gostja Astrodebate v letu 2016/17, je dostopen na spletni strani revije MNRAS in prosto dostopen na arhivih ArXiv.org.


Na sliki: Prikaz porazdelitve kisika v jatnem plinu na različnih rdečih premikih. Osrednji del jate (znotraj virialnega radija) je prikazan z zelenim krogom. Od leve proti desni je prikazana obogatitev plina na rdečih premikih z ∼ 6.1, 5.5, 4.4, 3 za primer simulacij z aktivnimi galaktičnimi jedri, v katerih so supermasivne črne luknje (zgoraj, oznaka AGN) in simulacij brez supermasivnih črnih lukenj, kjer igrajo glavno vlogo supernove (spodaj, oznaka CSF). Vsaka slika prikazuje območje 6 virialnih radijev in projekcijo vzdolž 2 virialnih radijev, na vsakem rdečem premiku je centrirana na najbolj masivnem haloju.

 

Spektroskopija obrnjena na glavo

Spektroskopija obrnjena na glavo

dr. Janez Kos

Sydney Institute for Astronomy, Univerza v Sydneyu, Avstralija

v ponedeljek, 29. maja 2017, ob 12. uri v predavalnici F6 (Jadranska 19, Ljubljana)

Moderni spektroskopi lahko hkrati opazujejo stotine ali tisoče zvezdnih spektrov. S pomočjo optičnih vlaken pripeljejo svetlobo zvezd v spektroskop in tako izkoristijo celoten razpon optike in ccd detektorja. Ker navadno potreba po kvantiteti prevlada nad kvaliteto, je take spektre težko obdelati, ne da bi zavrgli kar nekaj informacije.

Če zelo dobro poznamo optiko spektroskopa in optičnih vlaken, lahko obdelavo v celoti izpustimo. Namesto da bi spektre obdelali in jih nato analizirali, lahko proces obrnemo: izdelamo sintetične spektre, modele, ki predstavljajo spektre v rangu nekih parametrov (temperatura, kovinskost zvezde, itd), ki jih iščemo, ter jih konvuliramo z dobro znano prenosno funkcijo optike spektroskopa in vlaken. Tako lahko iz modela spektra zgradimo ”surov” neobdelan spekter in ga primerjamo z izmerjenim, prav tako neobdelanim spektrom. Prednost te metode je, da izboljša resolucijo nad nominalno vrednost spektroskopa, pravilno uteži spektre, ki se na surovi sliki prekrivajo in omogoča manj konzervativen dizajn bodočih spektroskopov. Slabost je seveda ta, da je metoda računsko zelo zahtevna in terja dobro poznavanje optike inštrumenta.

Pokazal bom kako smo natančno parametrizirali optiko 4 meterskega teleskopa AAT in spektroskopa Hermes ter predstavil prve rezultate nove metode, ki sem jo razvil.