nike air force uk puma uk abercrombie and fitch uk gucci belt uk nike shox uk jimmy choo uk nike blazers uk giuseppe zanotti uk adidas tubular uk louboutin uk nike air max trainers reebok trainers nike shoes uk air jordan uk christian louboutin uk nike sb shoes jewellery uk mont blanc pens uk burberry trainers adidas zx flux uk asics trainers nike roshe uk new balance trainers
Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino

Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino

Radijska oddaja Hevreka – najnovejše iz sveta znanosti na Radiu Trst A (v ponedeljek, 9. oktobra ob 18.00, s ponovitvijo v torek, 10. oktobra ob 10.10) je bila posvečena letošnjim Nobelovim nagradam za fiziko, kemijo in medicino. Gostje urednice Marije Brecelj so bili članica Astronomske skupine na Fakulteti za matematiko in fiziko astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, direktor Kemijskega inštituta iz Ljubljane prof. dr. Gregor Anderluh in predstojnica Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Damjana Rozman.

Oddaja Hevreka je dosegljiva tudi v podkastu.

Poročilo z noči raziskovalcev

Poročilo z noči raziskovalcev

Z ogledi observatorija in teleskopa Vega smo začeli točno ob 18h in nato po skupinah nadaljevali še dolgo v noč. Na vrtu observatorija smo postavili 6 teleskopov različnih tipov in na različnih montažh. Ves čas opazovanja je bila okoli teleskopov skupina približno 50 ljudi. Vreme je bilo sprva popolnoma jasno, kasneje pa se je začelo oblačiti. Kljub temu si je večina obiskovalcev ogledala planet Saturn in Luno v teleskopih, nekateri tudi večkrat. Ogledali smo si tudi nekatere objekte temnega neba (zvezde, kopice, meglice). Tekom opazovanj smo izvedli dve poljudni fizikalni predavaji med katerima je bila predavalnica nabito polna.

Opazovanju se je pridružilo vsaj 200 zainteresiranih opazovalcev (Foto: Danijela Birko).
Med drugim smo Luno opazovali tudi skozi daljnogled (Foto: Danijela Birko).
Obiskovalcem smo pokazali kako se sestavi teleskop z ekvatorialno montažo (Foto: Dnijela Birko).
Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Evropska noč raziskovalcev na AGO Golovec

Fakulteta za matematiko in fiziko v okviru prireditve “Evropska noč raziskovalcev 2017” vabi dne 29.9.2017 od 18h do 24h na “Noč na astronomskem observatoriju”. Vstop na dogodek je prost za vse obiskovalce.

18:00 Ogledi observatorija, teleskopov in astronomske raziskovalne opreme
Ogledali si bomo naš največji teleskop Vega, kontrolno sobo za upravljanje tega robotiziranega teleskopa. Ogledali si bomo tudi šolski internetni teleskop v manjši kupoli observatorija.

18:30 Delavnica “Sestavljanje in postavitev Newtonovega teleskopa”
Sestavili bomo klasičen amaterski Newtonov teleskop. Tako, kot da smo ga pravkar prinesli iz trgovine. Za opazovanje je potrebno teleskop na ekvatorialnem stojalu uravnotežiti po vseh treh oseh. Potem pa ga je potrebno še pravilno usmeriti, tako da polarna os teleskopa kaže v smer severnega nebesnega pola.

19:00 Poljudno predavanje iz fizike: “Raziskovalec bom”

19:20 Opazovanje preleta Mednarodne vesoljske postaje
Mednarodna vesoljska postaja leti na višini okoli 400 km in obkroži zemljo v dobrih 92 minutah. Naklon tira ima 51° zato pogosto preleti tudi naše ozemlje, vendar vsak prehod ni viden, ker se zgodi podnevi ali ponoči, ko postaja ni osvetljena. Vidni so prehodi kmalu po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Takrat je postaja osvetljena in leti nad področjem, ki je že v temi.

20:00 Delavnica “Opazovanje planeta Saturn in Lune s teleskopom”
Planet Saturn je bil v opoziciji sredi junija, v septembru pa se nahaja nizko nad jugo-zahodnim horizontom, takoj po sončnem zahodu . Luna, ki je stara 9,5 dni, torej dva dni po prvem krajcu je v idealni legi za opazovanje. Opazovali bomo kraterje Plato, Copernicus in Tycho, ter Morje deževji in gore Mt. Pico in Mt. Blanc.

21:00 Poljudno predavanje iz astronomije: “Raziskovalec bom”

22:00 Delavnica: “Opazovanje zvezd, dvojnih zvezd in zvezdnih kopic s teleskopom”
Opazovali bomo zvezdo Vega, ki je natančno bele barve, potem pa bomo pogledali zanimivo dvozvezdeje Albireo, to je zvezda beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno rdeča zvezda A in modro zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter razsuto zvezdno kopico M45.

23:00 Okrogla miza: “Vprašaj astronoma”

Poletna šola FMF – astrofizika in astronomska opazovanja

Poletna šola FMF – astrofizika in astronomska opazovanja

Od ponedeljka, 21. avgusta, do petka, 25. avgusta, so Fakulteto za matematiko in fiziko obiskali srednješolci, ki so se udeležili prve Poletne matematično-fizikalne šole. Aktivnosti so potekale v obliki predavanj in delavnic, poudarek pa je bil tudi na aktivni udeležbi dijakov. Dijaki so spoznavali področja fizike, ki so manj zastopana v šolah (kvantna mehanika, fizika osnovnih delcev, meteorologija, astrofizika), ter zanimive matematične vsebine.

Člani astronomske skupine smo dijakom namenili del četrtkovega dopoldneva in popoldan, kjer so se dijaki seznanili z zvezdami in njihovimi barvami ter izvedli računalniško delavnico. Najbolj pa so jih navdušila astronomska opazovanja! Po kosilu so bili na parkirišču postavljeni teleskopi za opazovanje Sonca v Hα filtru, zvečer pa so dijaki obiskali astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec. Po predstavitvi 70-cm teleskopa Vega so si najprej s pomočjo programa Stellarium ogledali objekte, ki so jih nato opazovali s tremi manjšimi teleskopi. Dijaki so z navdušenjem opazovali astronomske objekte, od Saturna, Vege in Albirea do Messierjevih objektov M13, M57, M27, M17 in M15.

Upamo, da bo udeležencem izkušnja ostala v lepem spominu in da bodo še kdaj obiskali tako observatorij ter se udeležili tudi naslednjih poletnih šol!

Opazovanje Sonca na parkirišču pred fakulteto

Picture 1 of 20

Foto: H. Mikuž

Čestitke k novemu astrofizikalnemu doktoratu

Čestitke k novemu astrofizikalnemu doktoratu

Gregor Traven, mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v Skupini za astronomijo je v četrtek, 27. julija 2017, uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Study of peculiar stars and detached binary sistems (Študija posebnih tipov zvezd in sistemov ločenih dvojnih zvezd), v kateri je predstavil svoje delo na podatkih opazovalnih projektov Gaia-ESO, Galah ter observatorija v Asiagu.

Strokovni pregled doktorskega dela so opravili zunanji član prof. dr. Ulisse Munari (Univerza v Padovi, Italija), prof. dr. Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici),  prof. dr. Peter Križan in mentor prof. dr. Tomaž Zwitter. Komisijo za zagovor doktorata so sestavljali prof. dr. Boštjan Golob, prof. dr. Ulisse Munari (Univerza v Padovi, Italija), prof. dr. Peter Križan in mentor prof. dr. Tomaž Zwitter.

Čestitamo doktorju Gregorju in mu želimo še naprej veliko uspehov!


Lastnosti vročega plina v jatah galaksij

Lastnosti vročega plina v jatah galaksij

V februarski številki revije Monthly notices of the Royal Astronomical Society je bil objavljen članek z naslovom “Pressure of the hot gas in simulations of galaxy clusters”, katerega vodilni avtorici sta dr. Susana Planelles z Univerze v Valenciji in dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku je skupina astrofizikov podrobno analizirala lastnosti vročega plina, ki zapolnjuje območje jat galaksij. Posebej je bil članek namenjen študiji profila tlaka plina v jatah, prisotnosti zgoščin v plinu in skalirnim zvezam med maso jate in termično energijo plina, ki jo merimo s pomočjo Sunjajev-Zeldovičevega učinka.

Raziskava je temeljila na numeričnih simulacijah jat galaksij v kozmološkem kontekstu. S takimi simulacijami lahko dovolj natančno spremljamo razvoj jate galaksij v vseh njenih komponentah (zvezde, plin, temna snov) in sočasno simuliramo jate različnih velikostih. V raziskavi so uporabili večje število jat (okrog 100) za statistično analizo in 29 jat za podroben pregled radialnih lastnosti plina. Vse jate so simulirali z dodajanjem pomembnih astrofizikalnih procesov, od nastajanja zvezd do galaktičnih vetrov in učinka, ki ga povzročajo supermasivne črne luknje v središčih galaksij.

Izkazalo se je, da se profil tlaka plina ne spreminja z rdečim premikom. Skalirne zveze med maso jate in termično energijo plina se sicer skladajo z opazovanji, vendar je prisotno odstopanje v primeru, ko je jata “dinamično aktivna” ali “relaksirana”. Zanimiv pa je tudi rezultat, da je povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder sposoben znižati prisotnost zgoščin v plinu, kar se izredno dobro sklada z najnovejšimi opazovanji plina v rentgenski svetlobi.

Članek je dostopen na spletni strani revije MNRAS in prosto dostopen na arhivih ArXiv.org.

Slika: Na zgornji sliki je prikaz jatnega plina, kjer barve prikazujejo intenziteto Sunjajev-Zeldovičevega učinka, črne konture pa različne nivoje rentgenskega sevanja, ki je najmočnejše v središču jate same. Zgoraj in spodaj sta prikazani dve jati, katerih plin ima regularno oziroma moteno obliko. V spodnjem primeru lahko opazimo prisotnost dveh središčnih območij močnejšega rentgenskega sevanja, ki nakazujejo dinamično preteklost jate v kateri je verjetno prišlo do združitve dveh manjših jat. Oznake NR, CSF in AGN se nanašajo na različne fizikalne procese, ki so bili upoštevani v simulaciji (od neradiativnih procesov, ohladitve plina in nastanka zvezd, ter z dodatkom povratnega učinka aktivnih galaktičnih jeder). Od leve proti desni je opazna je razlika v prisotnosti zgoščin, ki se zmanjšujejo, ter v strmini rentgenskih profilov.

O kemijskih elementih v jatnem plinu s pomočjo simulacij

O kemijskih elementih v jatnem plinu s pomočjo simulacij

V februarski številki revije Monthly notices of the Royal Astronomical Society je bil objavljen članek skupine astrofizikov, med katerimi je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku so člani skupine podrobno analizirali plin prisoten v velikih skupinah galaksij in se osredotočili na njegovo obogatitev s kemijskimi elementi, ki jih ob koncu svojega življenja zvezde odvržejo v svojo okolico. Porazdelitev elementov v jatnem plinu, ki ga običajno opazujemo v rentgenski svetlobi, posreduje veliko uporabnih in pomembnih informacij o nastanku in evoluciji gravitacijsko vezanih galaksij, ki sestavljajo takoimenovane jate galaksij. Istočasno je porazdelitev elementov, posebno železa in kisika, pomemben pokazatelj nastajanja zvezd v preteklosti in različnih procesov, ki učinkujejo na plin v jatah. Med slednjimi velja omeniti eksplozije supernov in povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder.

V svoji raziskavi je skupina astrofizikov uporabila numerične simulacije, s katerimi lahko natančno sledimo razvoju vesolja, še posebej velikih struktur kot so jate galaksij. S pomočjo simulacij so pokazali, da so kemijski elementi zelo homogeno porazdeljeni v jatnem plinu tudi na velikih razdaljah od središča jate, kar je posledica velike aktivnosti galaktičnih jeder na rdečih premikih okrog 2 in 3. Galaksije s središčno supermasivno črno luknjo, ki jim pravimo tudi aktivna galaktična jedra, so sposobna premakniti obogateni plin v bližini galaksij v oddaljena območja, kar povzroči homogeno porazdelitev obogatenega plina v sami jati.

Članek, katere prva avtorica je Veronica Biffi s Tržaške univerze, ki je bila tudi gostja Astrodebate v letu 2016/17, je dostopen na spletni strani revije MNRAS in prosto dostopen na arhivih ArXiv.org.


Na sliki: Prikaz porazdelitve kisika v jatnem plinu na različnih rdečih premikih. Osrednji del jate (znotraj virialnega radija) je prikazan z zelenim krogom. Od leve proti desni je prikazana obogatitev plina na rdečih premikih z ∼ 6.1, 5.5, 4.4, 3 za primer simulacij z aktivnimi galaktičnimi jedri, v katerih so supermasivne črne luknje (zgoraj, oznaka AGN) in simulacij brez supermasivnih črnih lukenj, kjer igrajo glavno vlogo supernove (spodaj, oznaka CSF). Vsaka slika prikazuje območje 6 virialnih radijev in projekcijo vzdolž 2 virialnih radijev, na vsakem rdečem premiku je centrirana na najbolj masivnem haloju.

 

Večeri na observatoriju

Večeri na observatoriju

Astronomsko geofizikalni observatorij (zemljevid) v letu 2017 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Brezplačne vstopnice bodo na voljo na torek pred predavanjem ob 19. uri na tej spletni strani. Število prostih mest je 30. Program bo sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije.


Peto in zadnje predavanje “Planetarni sistemi okrog drugih zvezd” bo imel Klemen Čotar v četrtek, 8. junija, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju sledi opazovanje s teleskopom. Obvezna rezervacija brezplačne vstopnice. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 8. junija ob 21h:

Predavanje Planetarni sistemi okrog drugih zvezd

Klemen Čotar

V preteklih letih smo lahko spremljali množico vesoljskih misij, ki s svojimi kompliciranimi manevri postopoma odkrivajo zakonitosti objektov v našem Osončju. Kljub temu, da še vedno dokaj slabo poznamo določene objekte v naši bližnji okolici, znanstveniki že dalj časa gledajo onkraj našega Osončja in iščejo planetarne sisteme okrog drugih zvezd. Vendar zakaj? Eden boljših odgovorov za to je razjasnitev že dolgo nerazrešenih vprašanj o obstoju Zemlji podobnih planetov. V predavanju si bomo ogledali zgodovino odkrivanja planetov okrog drugih zvezd, metode ki jih znanstveniki uporabijo za takšna odkritja in zanimiva odkritja zadnjih nekaj let.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na poletnem nebu. Prvi pogled bomo namenili Jupitru in njegovim lunam. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Pretekli dogodki

Četrto predavanje “Kako odraščajo zvezde” bo imela dr. Maruša Žerjal v četrtek, 11. maja, ob 21h na AGO Golovec. Predavanju bo sledila delavnica opazovanja s teleskopom. Vljudno vabljeni!

Naroči brezplačno vstopnico

Program 11. maja ob 21h:

Predavanje Kako odraščajo zvezde

dr. Maruša Žerjal

Zvezde nastanejo v kopicah, ki pa kmalu razpadejo. Iskanje mladih zvezd izven teh zvezdnih porodnišnic zato ni tako enostavno. Kljub temu pa imajo zvezde v prvih razvojnih fazah značilnosti, po katerih jih ločimo od starejših zvezd. Na predavanju si bomo ogledali, kako poiščemo take zvezde v Sončevi okolici in ocenimo njihovo starost. Veliko motivacijo za raziskovanje odraščajočih zvezd predstavljajo mladi planeti, ki nastanejo skupaj z njimi.

Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili ozvezdju Leva. Najsvetlejša zvezda je modro beli Regul, ki je zvezda glavne veje in tudi dvojna zvezda. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.


Program 13. aprila ob 20h:

Vesoljska potovanja

prof. Tomaž Zwitter

Kako težko je priti do Mednarodne vesoljske postaje, do Lune ali do Marsa, morda do planetov okoli drugih zvezd? Kakšne so omejitve vesoljskih potovanj, radijske komunikacije, ali raziskovanja razmer na oddaljenih telesih z (okolice) Zemlje? Kaj zakoni fizike povedo o smelih izjavah o skorajšnjih tehnoloških prebojih, ki jih pogosto slišimo v medijih? Odgovori bodo ilustracija dejstva, da se pogosto splača misliti z lastno glavo.
Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili rdeči orjakinji Alphard v ozvezdju Kače, potem bomo poiskali, za primerjavo, še modro zvezdo Regul v Levu. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop.


Program 9. marca ob 19h:

Eksotične galaksije

Gregor Traven

Galaksije obstajajo v raznolikih oblikah in velikostih, prav tako pa se razlikujejo glede na sestavo in dogajanje v njihovih jedrih ali okolici. Med milijardami oziroma po zadnjih ocenah trilijoni galaksij v našem vidnem vesolju lahko najdemo tudi takšne bolj posebne, izstopajoče, nekatere tudi zelo redke. Včasih je takšna “eksotika” le posledica naše smeri pogleda ali pa tehnoloških omejitev inštrumentov za opazovanje bližnjega in daljnega vesolja, spet drugič pa nas lahko omejuje preprosta fizika, ki nam ne dovoli potešiti brezmejne radovednosti. Kaj od tega je zares v igri si bomo skupaj ogledali na posameznih primerkih od nekaterih najbolj znanih galaksij pa vse do odkritij zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo v delavnici za vajo sestavili newtonov teleskop na ekvatorialu.


Program 9.februar ob 19h:

Galaktično druženje

dr. Dunja Fabjan

Galaksije se rade družijo v večje skupine galaksij, kjer se v teku razvoja vesolja doga marsikaj zanimivega! Zakaj pride do takega združevanja? Kaj se ob tem dogaja z zvezdami in plinom, ki sestavljata galaksije? Katere učinke imajo na okolico aktivna galaktična jedra in supernove? O vsem tem (pa še kaj več) boste izvedeli na prvem predavanju cikla Večeri na astronomskem observatoriju! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo izvedli samo ogled teleskopa Vega in objekte zimskega neba pa si bomo ogledali na arhivskih posnetkih.

 

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

Vabljeni v ponedeljek, 29. maja 2017, ob 16:15 v predavalnico F1, FMF UL, Jadranska 19, Ljubljana, kjer bo na Ponedeljkovem fizikalnem kolokviju dr. Maruša Žerjal imela predavanje z naslovom “Detection of young stars in large spectroscopic surveys“.  Pred predavanjem so vsi udeleženci vabljeni na čaj!

Detection of young stars in large spectroscopic surveys

dr. Maruša Žerjal
Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana

Stellar magnetic activity is a suitable age estimator for young solar-like stars. It manifests itself in a wide range of excess emission intensities in the strongest spectral lines. Today, in the era of large spectroscopic surveys, it is possible to identify a substantial number of young stars in the Solar neighborhood using efficient unsupervised classification algorithms. I will present a very large catalog of young stars in the RAVE survey and discuss the Galah and FunnelWeb surveys that hold a huge potential not only for the reconstruction of a recent nearby star formation events but also for the studies of young exoplanets and their environments around the nearest stars.

Virtualni observatorij – predavanje in delavnica

Virtualni observatorij – predavanje in delavnica

V sredo, 22. in petek, 24. februarja smo organizirali delavnico “Virtual observatory”. V astronomiji se namreč srečujemo s porastom števila podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo zemeljskih in vesoljskih teleskopov. Pomembno je torej poznati sredstva, s katerimi lahko te podatke raziščemo, povežemo, obdelamo in prikažemo. Ravno to je smisel Virtualnega observatorija, mednarodne mreže, pri kateri sodelujejo astronomska podatkovna središča, ki razvijajo skupno programsko opremo in platformo. Delavnico sta vodila  dr. Massimo Ramella in Giulia Iafrate iz Astronomskega observatorija v Trstu, ki sta člana mednarodne mreže IVOA (International Virtual Observatory Alliance), kjer delujeta v skupini za izobraževanje. Predavanju je sledila polna predavalnica študentov, delavnice pa se je udeležilo 25 slušateljev, ki so se seznanili z uporabo programov Aladin in TOPCAT ter delali na treh praktičnih primerih: določanje pripadnost zvezd razsuti kopici Plejade, ocenjevanje mase jate galaksij Berenikini kodri ter odkrivanje rjavih pritlikavk v podatkovnih bazah SDSS in 2MASS. Več podobnih vaj najdete lahko na spletnih straneh Euro-VO (Scientific Tutorials) in EuroVO for education.