Misija Gaia: objavljeni prvi rezultati

V konzorciju za obdelavo podatkov misije Gaia astronomi s FMF sodelujemo že od leta 2000 skupaj s približno petsto kolegi iz vse Evrope!

Ko se nam v brezmesečni noči oči prilagodijo na temo, se zavemo bogastva nočnega neba. Tako je od nekdaj, na vprašanja o globini vesolja so odgovore iskale vse kulture. Od včeraj vemo več. Prva javna objava rezultatov satelita Gaia Evropske vesoljske agencije predstavlja daleč najnatančnejšo zvezdno karto doslej. Objavlja razdalje do več kot 2 milijonov zvezd, meritve položajev na nebu in sijev 1,1 milijarde zvezd ter lastnosti nekaj tisoč utripajočih zvezd. S temi številkami, ki za desetkrat ali stokrat presegajo dosedanje sezname, ter s tekočimi Gajinimi meritvami razdalje še tisočkrat toliko zvezd, naša Galaksija dobiva globino. Gibanjem njenih zvezd bomo lahko sledili nazaj vse do njenega nastanka in se tako naučili, kakšna je sestava in nastanek naše kot ene od običajnih galaksij v vesolju. 

Preberi več

O odkritju gravitacijskih valov v Delu in na Valu 202

V četrtek, 18. februarja 2016 je naš zaslužni profesor dr. Andrej Čadež v časniku Delo objavil daljši članek z naslovom "Gravitacijski valovi - spomini sopotnika", novinar Radovan Kozmos pa je nekaj njegovih misli citiral tudi v članku "Gravitacija - vrhovna izvršna sila vesolja", kjer so misli profesorja Čadeža tudi motivacija za naslov članka. Isti dan je Val 202 v okviru oddaje Frekvenca X objavil intervju Mije Škrabec Arbanas s profesorjem Čadežem.

O novi uganki o izbruhih sevanja gama v reviji Nature

V nedavni številki revije Nature je bil objavljen članek mednarodne skupine astrofizikov, med katerimi je tudi dr. Andreja Gomboc s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku poročajo o novih meritvah, ki zahtevajo prevetritev obstoječih modelov za opis najmočnejših eksplozij v vesolju.

Več o tem lahko preberete na Portalu v vesolje.

 

Direktno odkritje gravitacijskih valov

V četrtek, 12. februarja 2016 je kolaboracija LIGO objavila, da so 14. septembra 2015 prvič v zgodovini direktno zaznali gravitacijske valove. To odpira novo okno za proučevanje vesolja. V obdobju približno 0,2 sekunde so opazili relativne raztezke velikosti 10**-21, kar pri 4 kilometre dolgih krakih interferometra LIGO ustreza premikom približno tisočine velikosti protona. To je toliko, kot je debelina človeškega lasu v primerjavi z razdaljo do prve zvezde v okolici Sonca. Zaznani gravitacijski valovi so nastali pri zlivanju dveh črnih lukenj, ene z maso 29 in druge z maso 36 mas Sonca. Ko sta se zlili, je nastala črna luknja imela le še 62 mas Sonca, preostale 3 mase Sonca pa so se spremenile v energijo gravitacijskih valov, ki so ob njihovem 2 stotinke sekunde trajajočem maksimumu odnesli energijo, ki je 50-krat večja od sproščene energije vseh zvezd v vesolju v tem časovnem intervalu. Odkritje lepo pojasnjuje tale video.  

Naš kolega, zaslužni prof. Andrej Čadež je eden utemeljiteljev raziskovanja zlivanja črnih lukenj. Leta 1971 je doktoriral z delom z naslovom Colliding black holes. Leta 1974 je v Annals of Physics objavil članek Apparent horizons in the two-black-hole problem, leta 1976 pa je skupaj s Smarrom, Dewittom in Eppleyem v reviji Physics Review D objavil članek Collision of two black holes. V začetku 90. let je gostoval na Caltechu in bil aktivni član kolaboracije LIGO. Poleg omenjene vloge začetnika numerične relativnosti, je za LIGO prispeval teorijo za konstrukcijo zaslonk, ki preprečujejo vpliv seizmičnega tresenja cevi interferometra na gravitacijski signal, metodo za brezdotično merjenje mehanske kvalitete zrcal v interferometru LIGO, preučeval je tudi vpliv segravanja zrcal na sklopitev laserske svetlobe z resonatorjem. Zaradi te zadnje študije so tudi prešli na uporabo laserjev z mikrometrsko valovno dolžino, katerih svetloba se bistveno manj absorbira pri prehodu skozi zrcala in uvedli dodatno segrevanje zrcal na robu osnovnega curka, ki tako kompenzira deformacije zaradi toplotnih izgub v osnovnem curku.

 

O prvih minutah izbruha sevanja gama v reviji Nature

Skupina astrofizikov, med njimi so trije člani naše skupine: dr. Drejc Kopač, doc. dr. Andreja Gomboc in Jure Japelj, v novi številki revije Nature poroča o detekciji visoko polarizirane vidne svetlobe, ki je sledila izbruhu sevanja gama [1] GRB 120308A, kar kaže, da je v teh silovitih eksplozijah prisotno močno in urejeno magnetno polje. O njihovem članku poroča tudi NASA.

Preberi več