Dogodek bo v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri. Dogodek lahko obiščete v živo na Astronomskem observatoriju FMF UL (Pot na Golovec 25, Ljubljana).
Predavanje bo možno spremljati na daljavo (Zoom povezava), opazovalna delavnica poteka samo v primeru lepega vremena in v živo. Za opazovanja vstopnica ni potrebna.
Program večera v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri:
Orientacije proti Venerinim in Luninim ekstremom v predšpanski arhitekturi Mezoamerike
dr. Ivan Šprajc (ZRC SAZU)
Predavanje bo osredotočeno na dve skupini astronomskih orientacij v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih ceremonialnih, rezidenčnih in upravnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu, v zadnjih letih pa so sistematične raziskave razkrile, da so bile dokaj pogoste tudi usmeritve, ki ustrezajo velikim ekstremom Venere in Lune na horizontu. Namernost teh sovpadanj podpirajo tako analize razporeditve astronomskih korelatov orientacij kot tudi kontekstualni podatki. Venera in Luna sta imeli v mezoameriškem pogledu na svet pomembno vlogo, ki je nedvomno temeljila na opažanju, da nekateri periodični pojavi v njunem navideznem gibanju sovpadajo z drugimi cikličnimi spremembami v naravi, katerih pravilno zaporedje je bilo bistvenega pomena za preživetje poljedelskih družb. Orientacije v arhitekturi in drugi razpoložljivi viri odsevajo verovanje, da pojavi na nebu vplivajo na dogajanje na Zemlji, obenem pa razodevajo tudi presenetljivo poznavanje astronomskih dejstev, vključno z nekaterimi, ki so malo znana celo v moderni astronomiji.
Predavanje traja 45 minut.
Opazovalna delavnica s teleskopom
Bojan Dintinjana in Herman Mikuž (Astronomska skupina FMF UL)
V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Mars in Jupiter. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Mars je 8. decembra v opoziciji s Soncem in nam najbližje. Opazovali bomo severno in južno polarno kapico ter nekaj svetlih in temnih oranžnih področji, ki se z Marsovimi letnimi časi spreminjajo.
Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.