Meni Zapri

Observatorij

Slika observatorija zahod

V letu 2019 je Astronomski observatorij UL FMF slavil 60. obletnico obstoja. Ustanovljen je bil na pobudo prof. dr. Frana Dominka kot univerzitetni observatorij z nalogo, da vzpostavi pogoje za razvoj slovenske profesionalne astronomije. Začetniki observatorija so vzpostavili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride. Observatorij je dobil od Univerze v Ljubljani tudi seizmološke instrumente, ki so omogočili, da se je kasneje pod vodstvom prof. dr. Vladimirja Ribariča razvil seizmološki del, ki je kasnje postal del Agencije RS za okolje.

Astronomski del ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na njem študentje astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in magistrske naloge. Observatorij stalno posodabja opremo in metode opazovalne astronomije. Leta 2004 je bil odprt sodoben 70-cm teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije in je opremljen s spektroskopskim in fotometričnim instrumentom, študentom pa sta na voljo še dva manjša teleskopa, teleskop za opazovanje Sonca in radijska antena, s katero lahko spremljajo izbruhe na Soncu. Instrumente je mogoče upravljati iz kontrolne sobe na observatoriju, pa tudi od doma. Na observatoriju smo v letu 2020 uredili certificirano kontrolno sobo, iz katere na razdaljo opazujemo s 4-metrskim teleskopom AAT v Siding Springu v Avstraliji in z 1,8-metrskim teleskopom poimenovanem po Koperniku, ki stoji v Asiagu severno od Padove v Italiji.

Na observatoriju je tudi predavalnica, ki jo uporabljajo študenti in obiskovalci, slednji zlasti ob številnih dogodkih za splošno javnost. Ob menjavah letnih časov organiziramo dneve odprtih vrat, vsak drugi četrtek v mesecu pa Večere na observatoriju. V obeh primerih krajše predavanje dopolnimo s praktičnim prikazom astronomskih opazovanj. Observatorij po vnaprejšnem dogovoru lahko obiščejo tudi šolske skupine.

Iz zgodovine AGO

Prof. dr. Fran Dominko (1903-1987) je bil ustanovitelj Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu in prvi profesor astronomije na katedri za astronomijo Univerze v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1948.

Gradnja observatorija

Izgradnja Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu je potekala v letih 1954-1959. Najprej so adaptira li obstoječo stavbo, prizidek k obstoječi stavbi pa je bil dokončan leta 1956. Sledila je razmeroma zahtevna izgrad nja observatorijskega dela. saj Nosilni steber za teleskop je posebej temeljen in ločen od stavbe.

Leta 1958 je bila zgrajena tudi 5,5-metrska kupola v katero so leta 1960 montirali 16-cm refraktor Askania, ki s o ga večinoma uporabljali za opazovanja Sonca. Gradnja 5,5-metrske kupole poleti 1958 je bila v takratnem času zahteven tehnološki podvig.

Dokončana stavba observatorija (posnetek iz začetka 60. let). Observatorij je začel z delom leta 1959. Delil se je na dva sektorja, astronomskega in geofizikalnega, skupna je bila služba določevanja in ohranjanja točnega časa. Od tod njegov naziv Astronomsko-geofizikalni observatorij. Ravnatelj je postal dr. Fran Dominko.
Večino astronomskih inštrumentov je dobil observatorij iz Astronomskega observatorija v Beogradu. Medvojna Jugoslavija je dobila te inštrumente od Nemčije, kot del vojnih reparacij, ki jih je morala Nemčija plačati zaveznikom po 1. svetovni vojni. Na sliki refraktor Ascania Bamberg D=17cm f/15 izdelana okoli 1905.

V letih 1982-1990 je bil na AGO razvit prvi računalniško krmiljeni teleskop. Teleskop tipa Schmidt-Cassegrain s premerom zrcala 25 cm je bil najprej opremljen s fotopomnoževalko za fotometrijo zvezd. Leta 1990 pa opremljen s sodobno CCD kamero za snemanje različnih objektov ter natančno fotometrijo zvezd. Do leta 1992 je bil instaliran v pavilijonu, potem pa v kupoli observatorija in je bil v uporabi za vaje studentov je do leta 2004. Na sliki teleskop na razstavi visoke tehnologije Alpe Adia v Trstu 1995.

Teleskop Vega in sodobna opazovanja

Teleskop Vega je nastal kot plod sodelovanja med domačimi strokovnjaki iz Fakultete za matematiko in fiziko ter Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in iz podjetja Litostroj. Glavni mehanski deli so bili izdelani v Litostroju, hidravlika v Kladivarju, elektronika in programska oprema na FMF, pri izdelavi finomehanskih komponent pa so sodelovali še Adžaga s.p. in Vacutech d.o.o. Optika teleskopa je bila izdelana v tovarni LOMO v Rusiji, optična cev pa je izdelek podjetja Astrooptik iz Nemčije. Montaža in opremljanje teleskopa na observatoriju je potekala od avgusta 2003 do maja 2004, ko so bili narejeni prvi posnetki. Postavitev teleskopa je zasnoval, vodil in koordiniral dolgoletni vodja Observatorija na Golovcu prof. dr. Andrej Čadež. Prva luč teleskopa Vega je bila kroglasta kopica M13, posneta 26. maja 2004.

Planetarna meglica M27, posneta s teleskopom Vega.