Jate galaksij predstavljajo enkratno povezavo med študijem razvoja vesolja, saj so nastale iz prvih zgoščin v začetnem gostotnem polju, in astrofizikalnimi pojavi kot so eksplozije supernov in povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder v njihovi notranjosti.
S pomočjo kozmoloških hidrodinamičnih simulacij jat in skupin galaksij lahko spremljamo razvoj jate in istočasno tudi fizikalne pojave, ki vplivajo na lastnosti tako galaksij kot plina.
Na sliki: profil svetlosti jatnega plina v rentgenskem spektru za simulirano jato galaksij. (software Smac, K. Dolag)
Na kemične lastnosti ioniziranega jatnega plina vpliva predvsem zgodovina razvoja zvezd v galaksijah, na termodinamične pa galaktični vetrovi, ki jih sprožajo različne vrste supernov, in aktivna galaktična jedra. Simulacije so pri tem bistvenega pomena, ker lahko z njimi proučujemo navedene pojave vsakega posebej in imamo istočasno tudi pregled v preteklost, ko je jata še nastajala. Pri vsem tem pa lahko lastnosti jate v simulaciji primerjamo z opazovanji in se tako približamo realni podobi našega Vesolja.
Za kozmologijo so pomembni tudi vplivi barionske fizike na teoretične zveze, ki obstajajo med maso jate galaksij, ki je pretežno sestavljena iz temne snovi, in lastnostmi, ki jih opazujemo v rentgenskem in milimetrskem spektru (efekt Sunyaev-Zeldovich, ki povzroča spremembo oblike spektra kozmičnega mikrovalovnega sevanja). S temi zvezami lahko na neodvisen način preverjamo kozmološke parametre in jih primerjamo z novimi odkritji radijskih teleskopov (e.g. APEX, SPT). Te raziskave so temeljnega pomena za pripravo prihodnjih pregledov neba v rentgenskem spektru (e.g. WFXT, IXO).
Na FMF se s proučevanjem jat galaksij s pomočjo simulacij ukvarja dr. Dunja Fabjan, ki sodeluje s skupino numerične astrofizike na Univerzi v Trstu. Za izvajanje numeričnih simulacij jat galaksij s Tree-SPH kodo Gadget je na razpolago vrsta superračunalniških gruč na Fakulteti za matematiko in fiziko.