Zanimivi astronomski pojavi v letu 2024

Sončeva aktivnost in polarni sij

Sonce bo v letu 2024 doseglo najbolj aktiven del svojega 11 letnega cikla. Ob vrhuncu Sončeve aktivnosti so pogosti izbruhi plazme na površju Sonca, ki nato v Zemljini atmosferi povzročijo polarne sije. Močnejši izbruhi lahko povzročijo dovolj močne polarne sije, da jih lahko opazujemo tudi iz Slovenije.

Povečana aktivnost se je v tem ciklu začela že zelo zgodaj, tako da nas je polarni sij presenetil že preteklega novembra. Polarni siji bodo pogosti tekom celega leta 2024, z nekaj sreče pa bomo kakšnega lahko opazovali tudi iz Slovenije.

Polarni sij se da napovedati le za nekaj dni vnaprej, po tem, ko se na Soncu zgodi izbruh. Ali je polarni sij dovolj močan, da ga vidimo iz naših krajev, pa boste morali preveriti med dogodkom samim. Polarni siji so pri nas vidni za največ nekaj ur, nizko nad severnim obzorjem. So neizrazita zavesa svetlobe, skoraj nezaznavne barve, ki pa jo lahko lepo vidimo na fotografijah.

Zaradi viška Sončeve aktivnosti bomo celo leto predvidoma lahko opazovali tudi večje število Sončevih peg. To so območja na Sončevi površini, kjer je zaradi konvekcije temperatura nižja, posledično pa jih opazimo kot temnejša območja.

Pri tem velja posebno opozorilo: Sonce opazujemo le skozi temu namenjene teleskope, ki imajo nameščene posebne filtre. Opazovanje Sonca s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom brez filtra lahko povzroči trajne poškodbe oči ali celo slepoto.

Dva zanimiva kometa 

Vsaj dva zanimiva kometa nas bosta obiskala v letu 2024. Komet 12P/Pons-Brooks je izredno podoben bolj znanemu Halleyevemu kometu. Pot ga v notranje predele Osončja prinese vsakih 71 let. Ta komet je znan po močnih izbruhih svetlosti, ki se zgodijo vsakič, ko se začne približevati Soncu. Na poti v notranje dele Osončja mu je v preteklem letu svetlost poskočila najprej za 100-krat, potem pa še za-15 krat.

Trenutna napoved kaže, da bo konec marca in v začetku aprila na meji vidnosti s prostim očesom. Če se podobni izbruhi nadaljujejo v leto 2024 pa bo komet lepo viden s prostim očesom v večerni zarji. Z nekaj sreče pa morda kar med popolnim Sončevim mrkom v Ameriki 8. aprila! 

Komet z imenom C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS) je bil odkrit v preteklem letu. Astronomi napovedujejo, da bo viden s prostim očesom v začetku oktobra. Tako kot pri vseh kometih, bodo bolj natančne napovedi znane, ko se bo komet tekom leta bolj približal Soncu in razvil rep. Komet bo konec septembra viden nizko na jutranjem vzhodnem obzorju, v bolj ugodni legi za opazovanje pa bo v začetku oktobra po zahodu Sonca.

Meteorski roji

Med meteorskimi roji v letu 2024 bodo izrazitejši predvsem Perzeidi. Višek aktivnosti bodo dosegli med 12. in 13. avgustom, opazovalni pogoji bodo najboljši po polnoči, ko bo Luna zašla. Takrat lahko pričakujemo okrog 80 utrinkov na uro. Manj sreče bomo letos imeli z ostalimi meteorskimi roji, kot so Orionidi (oktobra), Leonidi (novembra) in Geminidi (decembra). Nebo bo takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna Luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.

Konjunkcije planetov

Zaradi gibanja planetov po nočnem nebu se včasih zgodi, da se le-ti znajdejo navidezno tesno skupaj. Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo opazovali konec leta 2020. Takrat sta bila Jupiter in Saturn le 6 ločnih minut vsaksebi. Letos bo pa zanimiva konjunkcija 15. avgusta, ko bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega (na štirikrat večji razdalji kot Jupiter in Saturn pred štirimi leti). S prostimi očmi ju bomo lahko videli visoko nad vzhodnim obzorjem.

Saturn in Neptun – izziv za opazovalce 

Med kroženjem Saturna okoli Sonca se spreminja kot pod katerim vidimo njegove obroče. Razlog je ta, da so nagnjeni glede na ravnino Saturnove orbite okoli Sonca. V drugi polovici decembra 2024 bomo obroče videli kot tanko črtico, saj jih bomo gledali s strani. Za njegovo opazovanje bomo potrebovali teleskop s premerom vsaj 8 cm.

Plinasti velikan Neptun bo najbližje Zemlji septembra 2024. To bo tudi najprimernejši čas za njegovo opazovanje. Zaradi njegove oddaljenosti pa je pri tem potrebna uporaba vsaj amaterskega teleskopa. Odkar je bil odkrit leta 1846, je Neptun opravil zgolj dober obrat okoli Sonca. 

Okultacija

Okultacija je pojav, ko bližnje nebesno telo (običajno Luna) zakrije oddaljen nebesni objekt. Tak pojav bo viden v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta, ko se bo Saturn skril za Luno. Žal bo med tem dogodkom Sonce vzšlo in razsvetlilo nebo. Opazovalci naj ne obupajo, saj bo isti pojav možno opazovati nekaj mesecev kasneje, 4. januarja 2025 zvečer.

Obisk Astronomskega observatorija

Ob menjavi letnih časov se že 15. leto zapored odpirajo vrata Astronomskega observatorija Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ob dnevih odprtih vrat nudimo poleg obiska observatorija in predavanj članov Astronomske skupine vodeno opazovanje nočnega neba. Mesečni program za najbolj vedoželjne predstavljajo Večeri na observatoriju, kjer poljudno predavanje sooblikujemo z opazovalno delavnico. Naročanje na najave dogodkov je možno na strani Astronomskega observatorija http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/. 

Tiskovno sporočilo so pripravili študenti Fakultete za matematiko in fiziko Jakob Bratkovič, Bor Jamnik, Jan Lorenčič, Domen Romih, Matevž Vaupotič, pri dodelavi prispevka so sodelovali člani Astronomske skupine dr. Gregor Traven, doc. dr. Janez Kos in doc. dr. Dunja Fabjan.