Meni Zapri

Video arhiv predavanj 2022

Predstavitev knjige Lisičja luna

Večer na observatoriju 12. maja 2022

Od izida knjige Lisičja luna, ki je izšla pri založbi MIŠ, je minilo že nekaj polnih lun. A počakali smo, da so dnevi ponovno postali daljši. In noči toplejše. Pogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc, bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan. Na Luno bomo poleteli na kot noč temnem, žametnem glasu Pavla Mihailovskega, ki ga bosta spremljala Tim Jerman na saksofonu in Jaka Špehar na klavirju.

Predstavitev knjige

Avtorici: Maša Ogrizek, Tina Dobrajc
Moderirala: dr. Tina Bilban
Brala: Maja Pan
Glasba: Pavel Mihailovski, Tim Jerman in Jaka Špehar
Dolžina posnetka: 35 min

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je štiri dni po prvem krajcu in štiri dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje zvečer. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne teleskope in različne povečave ter filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic. Delavnico bo vodil Bojan Dintinjana.

Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesolju

Večer na observatoriju 14. aprila 2022

Splošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju.

Predavanje

Predavatelj: dr. Sašo Grozdanov
Moderator: Manica Perko
Dolžina posnetka: 60 min

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna bo dva dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic: Jasli znano kot M44 v Messierjevem katalogu in znamenito M67 s saksofonom v središču.

Znanstvena fantastika in moderna astronomija

Tri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilah​

Večer na observatoriju 17. marca 2022

Astronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Predvsem so moderna odkritja astronomom pognala kri po žilah, ker so na prvi pogled povsem podobna fantastičnim zgodbam o izvenzemeljskih civilizacijiah, eksotičnim planetom, medzvezdnim ladjam. Namesto tega smo odkrili malo drugačne medzvezdne popotnike, nič manj eksotične planete in objekte okoli zvezd, ki jih še vedno ne znamo pojasniti.

Rdeča nit predavanja bodo zgodbe Arthur C. Carke: Rendezvous With Rama, Larry Niven: Ringworld in Issac Asimov: Nightfall. Žal nobeno delo ni prevedeno v Slovenščino, veeno pa obiskovalce spodbujamo, da kakšno od teh del preberejo. Predvsem bomo govorili o modernih astronomskih odkritjih, tako da poznavanje zgornjih romanov ni potrebno.

Predavanje

Predavatelj: dr. Janez Kos
Moderator: Samo Ilc
Dolžina posnetka: 56 min

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je v prvem krajcu in je zvečer že visoko na nebu. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj odprtih zvezdnih kopic, Gostosevci, Jasli in znamenito M67.

Meteoriti

Večer na observatoriju 10. februarja 2022

Meteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju.

Predavanje

Predavatelj: dr. Bojan Ambrožič, CO Nanocenter
Moderator: Manica Perko
Dolžina posnetka: 47 min

V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. S CCD kamero bomo slikali zanimive objekte na zimskem nebu. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 9 dni, to je malo po prvem krajcu. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu.

Opazovalna delavnica

Bojan Dintinjana: Opazovalna delavnica s teleskopom
Dolžina posnetka: 68 min

Simbiotične zvezde

Večer na observatoriju 13. januarja 2022

Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi.

Predavanje

Predavateljica: Manica Perko
Moderator: Samo Ilc
Dolžina posnetka: 48 min

V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. Slikali bomo s CCD kamero zanimive objekte na zimskem nebu. V dolgih zimskih večerih lahko občudujemo severni del Rimske ceste, ki se vije od zahodnega neba od ozvezdja Lisičke, Laboda, v zenitu Kasiopeje in proti vzhodu Perzeja, Voznika, Oriona ter Dvojčkov. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 11 dni, to je dobre tri dni po prvem krajcu. Jupiter je že prenizko nad zahodnim obzorjem in ni več v primerni legi za opazovanje. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu.

Opazovalna delavnica

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž: Opazovalna delavnica s teleskopom
Dolžina posnetka: 65 min