Orientacije proti Venerinim in Luninim ekstremom v predšpanski arhitekturi Mezoamerike
Večer na observatoriju 8. decembra 2022
Predavanje bo osredotočeno na dve skupini astronomskih orientacij v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih ceremonialnih, rezidenčnih in upravnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu, v zadnjih letih pa so sistematične raziskave razkrile, da so bile dokaj pogoste tudi usmeritve, ki ustrezajo velikim ekstremom Venere in Lune na horizontu. Namernost teh sovpadanj podpirajo tako analize razporeditve astronomskih korelatov orientacij kot tudi kontekstualni podatki. Venera in Luna sta imeli v mezoameriškem pogledu na svet pomembno vlogo, ki je nedvomno temeljila na opažanju, da nekateri periodični pojavi v njunem navideznem gibanju sovpadajo z drugimi cikličnimi spremembami v naravi, katerih pravilno zaporedje je bilo bistvenega pomena za preživetje poljedelskih družb. Orientacije v arhitekturi in drugi razpoložljivi viri odsevajo verovanje, da pojavi na nebu vplivajo na dogajanje na Zemlji, obenem pa razodevajo tudi presenetljivo poznavanje astronomskih dejstev, vključno z nekaterimi, ki so malo znana celo v moderni astronomiji.
Predavanje
Predavatelj: dr. Ivan Šprajc
Moderator: prof. dr. Tomaž Zwitter
Dolžina posnetka: 83 min
Najtemnejša, a najsvetlejša: aktivna jedra galaksij
Večer na observatoriju 10. novembra 2022
V začetku 20. stoletja so astronomi opazili nenavadno dogajanje v središču nekaterih galaksij, ki ga ni bilo moč pojasniti z izsevom zvezd. Na tem predavanju bomo sledili astronomom od prvotnega začudenja pa vse do razumevanja aktivnih galaktičnih jeder, njihovega ogromnega izseva in raznolikosti. Pogledali si bomo, kaj se dogaja v osrčju galaksij in kakšni objekti tam tičijo, hkrati pa demonstrirali, kako lahko preprosti fizikalni argumenti vidijo dlje in podrobneje od marsikaterega teleskopa.
Predavanje
Predavatelj: Gregor Rihtaršič
Moderator: dr. Janez Kos
Dolžina posnetka: 45 min
Življenje v vesolju
Večer na observatoriju 13. oktobra 2022
Možnost življenja drugod v vesolju že od pamtiveka buri človeški duh. Skozi diskusijo se bomo obregnili ob vloge fizike, astronomije, kemije, geologije in biologije, nenavsezadnje pa tudi sociologije, filozofije in statistike, na to večno vprašanje. Izpostavili bomo osrednjo nit: če sta fizika in kemija v vesolju univerzalni, je pričakovati, da je tudi biologija v vesolju univerzalna?
Predavanje
Predavatelj: prof. dr. Andrej Prša (Univerza v Villanovi, ZDA)
Moderator: Rok Vogrinčič
Dolžina posnetka: 75 min
Po predavanju je potekalo opazovanje s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta bila planeta Saturn in Jupiter. Opazovali smo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki so bili lepo razvrščeni v vrsti zahodno od planeta. Občudovali smo prizor, ki ga je opazoval že Galileo pred dobrimi 400 leti. Pri Saturnu najbolj izstopajo čudoviti prstani, ima pa Saturn tudi velike satelite. Opazovali smo Titan in Rea, ki sta v teleskopu lepo vidna ter šibkejšo Diona in Tetija. Delavnico sta vodila Herman Mikuž in Bojan Dintinjana
Fizika podnebnih sprememb
Večer na observatoriju 9. junija 2022
Podnebne spremembe so že zdavnaj presegle okvire znanosti in postajajo vse bolj politična tema. Ob spremljanju grafov naraščanja koncentracije ogljikovega dioksida, temperature, zviševanja gladine morja, taljenja arktičnega ledu pa pogosto tudi sami pozabimo na osnovno fiziko. Zakaj točno naraščanje koncentracij toplogrednih plinov pomeni ogrevanje? Se ozračje povsod ogreva? Podrobno razumevanje podnebnih sprememb in poznavanje fizikalnih dokazov, da je zanje nedvoumno kriv človek, je ključno tudi pri uspešnem tolmačenju podnebnih sprememb neodločenim odločevalcem in javnosti. V predavanju bomo navedli nekaj zgledov, ki jasno ovržejo vsakršen dvom o naši krivdi.
Predavanje
Predavatelj: dr. Žiga Zaplotnik (FMF UL)
Moderator: Samo Ilc
Dolžina posnetka: 85 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopom v živo. Luna bo tri dni po prvem krajcu in bo v ugodni legi za opazovanje zvečer. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Ogledali si bomo še nekaj svetlih zvezd in zvezdnih kopic. Delavnico bo vodil Herman Mikuž.
Predstavitev knjige Lisičja luna
Večer na observatoriju 12. maja 2022
Od izida knjige Lisičja luna, ki je izšla pri založbi MIŠ, je minilo že nekaj polnih lun. A počakali smo, da so dnevi ponovno postali daljši. In noči toplejše. Pogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc, bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan. Na Luno bomo poleteli na kot noč temnem, žametnem glasu Pavla Mihailovskega, ki ga bosta spremljala Tim Jerman na saksofonu in Jaka Špehar na klavirju.
Predstavitev knjige
Avtorici: Maša Ogrizek, Tina Dobrajc
Moderirala: dr. Tina Bilban
Brala: Maja Pan
Glasba: Pavel Mihailovski, Tim Jerman in Jaka Špehar
Dolžina posnetka: 35 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je štiri dni po prvem krajcu in štiri dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje zvečer. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne teleskope in različne povečave ter filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic. Delavnico bo vodil Bojan Dintinjana.
Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesolju
Večer na observatoriju 14. aprila 2022
Splošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju.
Predavanje
Predavatelj: dr. Sašo Grozdanov
Moderator: Manica Perko
Dolžina posnetka: 60 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna bo dva dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic: Jasli znano kot M44 v Messierjevem katalogu in znamenito M67 s saksofonom v središču.
Znanstvena fantastika in moderna astronomija
Tri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilah
Večer na observatoriju 17. marca 2022
Astronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Predvsem so moderna odkritja astronomom pognala kri po žilah, ker so na prvi pogled povsem podobna fantastičnim zgodbam o izvenzemeljskih civilizacijiah, eksotičnim planetom, medzvezdnim ladjam. Namesto tega smo odkrili malo drugačne medzvezdne popotnike, nič manj eksotične planete in objekte okoli zvezd, ki jih še vedno ne znamo pojasniti.
Rdeča nit predavanja bodo zgodbe Arthur C. Carke: Rendezvous With Rama, Larry Niven: Ringworld in Issac Asimov: Nightfall. Žal nobeno delo ni prevedeno v Slovenščino, veeno pa obiskovalce spodbujamo, da kakšno od teh del preberejo. Predvsem bomo govorili o modernih astronomskih odkritjih, tako da poznavanje zgornjih romanov ni potrebno.
Predavanje
Predavatelj: dr. Janez Kos
Moderator: Samo Ilc
Dolžina posnetka: 56 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je v prvem krajcu in je zvečer že visoko na nebu. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj odprtih zvezdnih kopic, Gostosevci, Jasli in znamenito M67.
Meteoriti
Večer na observatoriju 10. februarja 2022
Meteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju.
Predavanje
Predavatelj: dr. Bojan Ambrožič, CO Nanocenter
Moderator: Manica Perko
Dolžina posnetka: 47 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. S CCD kamero bomo slikali zanimive objekte na zimskem nebu. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 9 dni, to je malo po prvem krajcu. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu.
Opazovalna delavnica
Bojan Dintinjana: Opazovalna delavnica s teleskopom
Dolžina posnetka: 68 min
Simbiotične zvezde
Večer na observatoriju 13. januarja 2022
Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi.
Predavanje
Predavateljica: Manica Perko
Moderator: Samo Ilc
Dolžina posnetka: 48 min
V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. Slikali bomo s CCD kamero zanimive objekte na zimskem nebu. V dolgih zimskih večerih lahko občudujemo severni del Rimske ceste, ki se vije od zahodnega neba od ozvezdja Lisičke, Laboda, v zenitu Kasiopeje in proti vzhodu Perzeja, Voznika, Oriona ter Dvojčkov. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 11 dni, to je dobre tri dni po prvem krajcu. Jupiter je že prenizko nad zahodnim obzorjem in ni več v primerni legi za opazovanje. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu.
Opazovalna delavnica
Bojan Dintinjana in Herman Mikuž: Opazovalna delavnica s teleskopom
Dolžina posnetka: 65 min