Zvezda, ki so jo astronomi poimenovali Earendel, je oddajala svojo svetlobo v prvi milijardi let vesolja. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature, pri njej je sodelovala in je so-avtorica članka tudi profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko in članica Astronomske skupine Maruša Bradač.
Nasin vesoljski teleskop Hubble še ni rekel zadnje besede. Če zraven dodamo še moč gravitacijskega lečenja, so njegova opazovanja tudi revolucionarna, kot je razvidno iz njegovega zadnjega odkritja: rekordna zvezda, tako oddaljena, da je bila za njeno odkrivanje potrebna kombinacija zmogljivega teleskopa in naravnega povečevalnega stekla. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature, pri raziskavi pa je sodelovala in je so-avtorica članka tudi profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Maruša Bradač.
Zvezda, ki so jo astronomi poimenovali Earendel, je oddajala svojo svetlobo v prvi milijardi let vesolja. To je pomemben preskok nad Hubblovim prejšnjim rekordom razdalje, leta 2018, ko je zaznal zvezdo približno 4 milijarde let po velikem poku. Gravitacijsko lečenje jate galaksij WHL0137-08 je dovolj povečala njeno sliko, da jo je Hubble zaznal in izmeril zgornjo mejo njene velikosti. S tem so astronomi ugotovili, da gre za zelo majhen objekt, najverjetneje samostojno ali večkratno zvezdo Nasin teleskop James Webb bo v bodoče natančno izmeril Earendelovo temperaturo in sestavo. Čeprav je verjetnost, da je Earendel ena izmed zvezd prve generacije vesolja, majhna, so astronomi željni njegovih vpogledov v okolje zgodnjega vesolja.
Za poglobitev in dodatne informacije: